Profimedia

Na Hrvaškem so na prašičji farmi Sokolovac odkrili afriško prašičjo kugo (APK). Doslej je bilo zaradi virusa usmrčenih že preko 50.000 prašičev. Zaradi hitrega širjenja bolezni, je bilo potrebno sprejeti dodatne ukrepe. Državno središče za nadzor bolezni (DSNB) se je 23. septembra sestalo na Hrvaškem in preučilo situacijo ter sprejelo nekatere dodatne ukrepe. 

Uprava za varno, hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) slovenske rejce poziva k doslednemu spoštovanju biovarnostnih ukrepov, lovce in potnike pa k veliki previdnosti pri potovanjih na Hrvaško.

Izredne razmere

Vojska na pomoč pri odstranjevanju trupel prašičev v Baranji

Dodatni zaščitni ukrepi

Na območju celotne Slovenije se bo okrepilo ozaveščanje rejcev on lovcev v zvezi z izvajanjem biovarnostnih ukrepov in ukrepov, ki veljajo v času visoke stopnje ogroženosti. "Za namen zgodnjega odkrivanja APK se v obratih s prašiči odstotek poginjenih prašičev, ki jih je treba preiskati na prisotnost virusa APK, poveča z dveh na štiri odstotke," so zapisali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 

Nadzor prevoza in spletno izobraževanje

V sodelovanju s policijo bo potekal nadzor prevoza trupov, mesa in trofej divjadi iz Hrvaške v Slovenijo. Hkrati bo poostren nadzor biovarnostnih ukrepov pri prašičih, zlasti preprečevanja stikov med domačimi in divjimi prašiči (ograje, nabava živali), identifikacije in registracije prašičev ter varne prakse pri lovu. Kmalu bo na voljo tudi spletno izobraževanje za vse deležnike.

Ključni ukrepi za rejce

UVHVVR redno preiskuje poginule in povožene divje prašiče ter poginule domače prašiče. Do zdaj so bile vse preiskave negativne, bolezen v Sloveniji še ni potrjena. Ker Hrvaška beleži največji izbruh APK pri domačih prašičih, UVHVVR poziva slovenske rejce k strogi biovarnosti, lovce in potnike pa k previdnosti pri potovanjih na Hrvaško.

Afriška prašičja kuga

Širi se nevarna bolezen, slovenski rejci naj bodo pozorni

Ključni ukrepi za rejce:

• Dosledna uporaba zaščitne obleke in obutve ter razkuževanje rok, opreme in obutve.

• Omejitev dostopa nepooblaščenih oseb do hlevov.

• Postavitev razkuževalnih barier pred vhodi v hleve.

• Preprečevanje stika med domačimi in divjimi prašiči, še posebej pri izpustih in prosti reji.

• Nakup živali le iz preverjenih rej in izolacija novih živali pred vključitvijo v čredo.

V primeru suma na APK

V primeru nenadnega pogina živali, povišane telesne temperature, rdečine po koži, zmanjšanem apetitu, bruhanja, driske in podobno, naj rejci nemudoma obvestijo svojega veterinarja. Prav tako pozivajo vse, ki se vračajo iz držav EU, kjer je APK prisotna, da s seboj ne prinašajo živilskih izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev, saj to predstavlja visoko tveganje za vnos bolezni. Morebitne ostanke hrane, prinesene s teh območij, naj ne odlagajo v naravo, temveč v pokrite zabojnike.