KPK zaključila s primeroma Matoz-Janša in Golob na Ugljanu
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaključila z obravnavo več prijav, povezanih z najvišjimi nosilci oblasti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
KPK se je ukvarjala s prijavami, ki so vsebovale očitke o nasprotju interesov najvišjih nosilcev oblasti. »Komisija ni potrdila kršitev iz svojih pristojnosti, to je kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), zato je z obravnavo zadev zaključila,« so sporočili.
S katerimi primeri so se ubadali:
Imenovanje Francija Matoza na funkcijo ministra
Franci Matoz je dolgoletni odvetnik predsednika SDS in premierja Janeza Janše. V novi Janševi vladi je prevzel položaj ministra za notranje zadeve in javno uprave. Očitek: prijateljske in poslovne povezave med Matozem in Janšo.
KPK je našla naslednjo argumentacijo, da ne gre za nasprotje interesov: »Ker pa ima v skladu z Ustavo in Zakonom o Vladi predsednik Vlade pristojnost predlaganja kandidatov za ministre, vendar o njihovem imenovanju ne odloča, je Komisija je ugotovila, da Janez Janša v primeru imenovanja Francija Matoza na funkcijo ministra za notranje zadeve ni imel odločevalske vloge, zato o nasprotju interesov v tem primeru ne moremo govoriti.«
Sumi nepravilnosti v povezavi z zadevo »Ugljan«
Komisija je zaključila tudi z obravnavo več prijav, ki jih je prejela februarja 2026 in so se nanašale predvsem na sume nepravilnosti nekdanjega predsednika vlade Roberta Goloba v povezavi z njegovim bivanjem na otoku Ugljan v hotelu očeta slovenskega podjetnika, zaposlenega na Slovenskih železnicah, Mihe Piškurja ter o zlorabi sredstev določenih družb v državni lasti pri sodelovanju s podjetjem DC Limited.
»Komisija v konkretnem primeru ni potrdila utemeljenega suma kršitev nasprotja interesov. Iz znanih podatkov namreč ni bilo izkazano, da bi dr. Robert Golob v uradnem položaju odločal ali vplival v korist povezanih oseb, pri čemer bi bil ustvarjen videz pristranskosti. Zgolj dejstvo, da so se posamezniki družili v zasebnem času, zunaj uradnega delovanja takratnega predsednika Vlade, pa je premalo, da bi lahko govorili o nasprotju interesov,« so sporočili.
Presoja pristnosti objavljenega računa plačila nastanitve pa je v pristojnosti policije, ki je bila o sumih obveščena skupaj s KPK. Golob je namreč na družbenih omrežjih objavil račun in potrdilo o plačilu dopustovanja na Ugljanu, ki ga je poravnal sam.
Komisija tako ni potrdila utemeljenega suma kršitev iz lastnih pristojnosti, zato zadeve ni sprejela v nadaljnjo obravnavo. Korupcijska tveganja, ki izhajajo iz očitkov glede sumov zlorabe sredstev državnih podjetij za uresničevanje političnih interesov, pa bo KPK naslovila v priporočilih o ustreznejšem upravljanju zaznanih tveganj na področju financiranja političnih strank, ki jih pripravlja.
Brez kršitev tudi pri Lotriču, a opozorilo o sistemskem tveganju
KPK v nadaljnjo obravnavo prav tako ni sprejela prijave glede Marka Lotriča, ki so jo prejeli aprila 2026. Ta se je nanašala na domnevno nasprotje interesov predsednika državnega sveta (DS) zaradi njegovega hkratnega opravljanja funkcije predsednika politične stranke, ki je po novem zastopana v državne zboru. Takšno hkratno opravljanje funkcije sicer v skladu z ustavo in zakonom o državnem svetu ni nezdružljivo, so spomnili.
Predsednica KPK Katarina Bervar Sternad je maja v pogovoru za STA dejala, da so že aprila prejeli prijavo glede konflikta interesov predsednika DS Marka Lotriča. Prijavo pa so nato maja napovedali tudi v Levici. Lotriču so očitali prepletanje funkcij pri opravljanju najvišjih javnih položajev v času oblikovanja nove vlade ter ga pozvali k odstopu.
Lotrič je tedaj ocenil, da razlogov za njegov odstop ni. Funkciji sta združljivi, sam je "v prvo vrsto" postavil vodenje DS, na volitvah v DZ pa ni kandidiral, je izpostavil.
V konkretnem primeru torej na KPK niso ugotovili kršitev, ker ni prišlo do konkretnih odločitev, pri katerih bi bilo mogoče dokazovati nasprotje interesov. Opozarjajo pa, da takšne situacije ustvarjajo sistemsko tveganje za nastanek nasprotja interesov in zmanjšujejo zaupanje javnosti v neodvisnost ter nepristranskost državnih institucij. KPK zato pripravlja priporočila, kako takšna tveganja odpravljati, so še zapisali v sporočilu za javnost.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
