Lotrič ostaja na čelu državnega sveta: Pravniki o praznini, kaj pa KPK?
Marko Lotrič zavrača pozive k odstopu z vrha državnega sveta. Pravniki pravijo, da formalne ovire ni, a opozarjajo na videz nepristranskosti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Predsednik državnega sveta in predsednik stranke Fokus Marko Lotrič je zavrnil pozive Levice, naj ob morebitnem vstopu stranke v vlado odstopi s funkcije predsednika državnega sveta. Levica je opozorila, da bi državni svet, ki ima pravico izglasovati odložilni veto na zakone, bodoči koaliciji lahko olajšal vladanje, zato so Lotriča »v duhu ustavne ureditve in v izogib konflikta interesov« pozvali k odstopu.
Pozivi k odstopu so privedli celo do besednega spopada med Lotričem in Asto Vrečko v oddaji 24ur zvečer na Pop TV. Vrečko je Lotriču očitala, da njegov primer kaže, kako naj bi prihodnja koalicija razumela državo kot »plen« in si podrejala institucije. Lotrič je odgovoril, da gre za očitek Levice, ter dejal, da je bil po volitvah dvakrat pozvan k prestopu »na levo stran«, a da je ponudbe zavrnil kot nespodobne. Na vprašanje, ali ga je k temu pozivala Levica, ni jasno odgovoril.
Če bo Lotrič postal del nove vlade, bo drugi dom slovenskega parlamenta vodil predsednik ene od koalicijskih strank. Državni svet je sicer po ustavni zasnovi zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov, ne pa strankarskih.
Slovenska ustava v 100. členu določa, da član državnega sveta ne sme biti hkrati poslanec v državnem zboru. Zakon o državnem svetu dodatno določa, da član državnega sveta ne sme biti hkrati poslanec niti ne sme opravljati druge funkcije v državnih organih. Predsednik državnega sveta je obenem edina profesionalna oziroma poklicna funkcija med državnimi svetniki.
Zato na državnozborskih volitvah ni kandidiral
Lotrič vztraja, da sta funkciji predsednika državnega sveta in predsednika stranke združljivi. Kot je pojasnil v Odmevih Televizije Slovenija, to po njegovih besedah potrjujejo ustava, zakon o državnem svetu, poslovnik državnega sveta in zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Dodal je, da so združljivost funkcij pred ustanovitvijo stranke Fokus preverili pri nadzornih institucijah in pravnikih.
Poudaril je tudi, da se zaveda pomena etičnega ravnanja in videza nepristranskosti. Prav zato, kot pravi, na državnozborskih volitvah ni kandidiral, s čimer se je po lastnih navedbah osebno odpovedal tudi sodelovanju v prihodnji vladi, v kateri bodo sicer lahko sodelovali člani stranke, ki ji predseduje.
Formalno ni konflikta interesov
Ustavni pravnik dr. Janez Pogorelec za Večer ocenjuje, da Lotrič formalno ni v konfliktu interesov. Res je, da je Fokus postal parlamentarna stranka in da bo, kot kaže, del prihodnje koalicije, vendar Lotrič ni poslanec. Po Pogorelčevih besedah zato od njega ni mogoče zahtevati odstopa. Drugače bi bilo, če bi bil Lotrič imenovan za ministra, saj bi moral v tem primeru z zdajšnje funkcije odstopiti.
Podobno pravno izhodišče, a precej ostrejšo politično oceno, podaja ustavni pravnik in soavtor ustave Franc Grad, ki je svoje mnenje delil za MMC. Po njegovih besedah je takšno »sedenje na dveh stolih« neokusno in povsem neprimerno, pravno pa ne nemogoče. »Z vidika integritete in zdravega normalnega političnega življenja je taka situacija nepredstavljiva. Pravno pa ni mogoče narediti nič,« za MMC opozarja Grad.
Pri pisanju ustave na to niso pomislili
Grad je za MMC pojasnil, da pri pisanju ustave in zakona o državnem svetu v začetku 90. let na takšno situacijo niso pomislili, zato posebnih pravnoformalnih varovalk ni. Po Gradovi oceni gre ustavno gledano za vprašanje delitve oblasti med dvema domovoma parlamenta. Dokler Lotrič pri vodenju državnega sveta ne uveljavlja politike svoje stranke in ne predlaga, da bi državni svet deloval v sozvočju s koalicijo, mu formalno ni mogoče očitati kršitve. Vendar to ne odpravlja problema videza nepristranskosti.
Prav na to opozarjajo tudi v Levici. Ker lahko državni svet izglasuje odložilni veto, se po njihovem mnenju upravičeno odpira vprašanje, ali lahko njegov predsednik nepristransko vodi institucijo, če je hkrati predsednik stranke, ki bi bila del vlade. Pred državni svet bodo namreč prihajali tudi zakoni vlade, v kateri bi lahko sodelovali predstavniki Fokusa.
V Levici so napovedali, da bodo prijavo domnevnega konflikta interesov podali tudi Komisiji za preprečevanje korupcije. Predsednica KPK Katarina Bervar Sternad je sicer sporočila, da je komisija že aprila prejela prijavo glede konflikta interesov predsednika državnega sveta. Po njenih navedbah prijava nakazuje določena tveganja, ki jih bo KPK obravnaval s sistemskimi priporočili.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
