Jure Klobčar

Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so v začetku marca predstavili prenovljeno aplikacijo Erar, ki bi morala pregledno prikazovati denarne tokove javnih ustanov in nekaterih državnih podjetij. Toda že nekaj ur po zagonu aplikacije je postalo jasno, da v njej mrgoli napačnih podatkov.

Posamezne transakcije so bile navedene po večkrat. Pri podjetjih in javnih zavodih, ki prejemajo denar iz javne zdravstvene blagajne, je Erar prikazoval obseg nakazil, ki je bil tudi za 50 odstotkov nižji od dejanskega. Pri samostojnih podjetnikih pa je aplikacija razkrivala tudi podatke, ki ne bi smeli biti objavljeni.

KPK se je tako zaradi prenove znašla pod lupo informacijskega pooblaščenca in policije. Je komisija, ki jo vodi Robert Šumi, pri prenovi Erarja ravnala neskrbno in verjetno celo malomarno?

O napakah je KPK novembra lani obvestila uprava za javna plačila (UJP), ki upravlja z osnovno bazo, iz katere podatke o transakcijah črpa tudi Erar. Komisiji je poslala popravljene podatke, a jih ta v vsem tem času v aplikaciji ni uredila. Ravno nasprotno.

Ko je marca postalo jasno, da v prenovljeni aplikaciji mrgoli napak, so na komisiji prst odgovornosti javno uperili v UJP. Konec aprila pa so očitno začeli stopnjevati pritisk. Proti UJP so sprožili predhodni postopek, torej začeli preverjati možnosti za uvedbo preiskave. Kaj vse se je torej dogajalo v mesecih pred prenovo Erarja?

Celoten prispevek preberite na necenzurirano.si.