Žiga Živulović Jr. / BOBO

Vzhodno cev osem kilometrov dolgega predora odpirajo sedem let in pol od začetka njene gradnje na avstrijski strani, medtem ko se je začetek del na slovenski strani zaradi zapletov pri izbiri izvajalca del zamaknil za dve leti.

Izkop se je s prebojem predorske cevi končal marca 2024, sledila so še zaključna gradbena dela in namestitev elektro-strojne opreme. Po opravljenih testiranjih je sedaj druga predorska cev nared za odprtje.

Žiga Živulović Jr. / BOBO

Zahodna cev takoj v prenovo

V novo cev bo preusmerjen ves promet, saj je 35 let stara zahodna cev potrebna gradbene sanacije in nove elektro-strojne opreme. Obe cevi bosta v polni uporabi predvidoma leta 2029. Takrat naj bi se povečala tudi pretočnost predora in s tem zmanjšali zastoji, ki so zlasti v poletni turistični sezoni stalnica na obeh straneh mejnega predora.

Odprtja druge cevi avtocestnega predora Karavanke se udeležujejo tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše in predsednik uprave Darsa Andrej Ribič.

Žiga Živulović Jr. / BOBO

"To je eden največjih infrastrukturnih dosežkov v Sloveniji zadnjih let in pomemben korak naprej za prometno varnost, mobilnost ter mednarodno povezovanje. Skoraj 8 kilometrov dolg predor, od tega 3,5 kilometra na slovenski strani, že desetletja predstavlja eno najpomembnejših povezav med Slovenijo in Avstrijo," je dejal Ribič in dodal, da bo ločeno vodenje prometa po zaključku obnove v sedanji cevi pomenilo bistveno višjo raven varnosti in učinkovitejše ukrepanje ob morebitnih izrednih dogodkih. "Promet bo leta 2029 končno stekel enosmerno po obeh ceveh."

Predor Karavnke

Dars napoveduje olajšanje za voznike

Za 78 bazenov betona

Kot je dejal, je gradnja potekala v zahtevnih bioloških razmerah masiva Karavanke. Projekt je zajemal izkop in stabilizacijo predorske cevi, izgradnjo armirano betonske notranje obloge, prečne povezave za varno evakuacijo in vgradnjo sodobnih sistemov prezračevanja, požarne varnosti, videonadzora, telekomunikacijskih in elektroenergetskih sistemov ter naprednega nadzora in vodenja prometa.

Ribič je predstavil nekaj zanimivih številk: na 3,5 kilometra slovenskega dela cevi so izkopali za 171 olimpijskih bazenov kamenin, porabili za 78 bazenov betona in porabili takšno količino jekla, kot je vgrajena v Eiffelovem stolpu.

Žiga Živulović Jr. / BOBO

Slovenija od EU dobila 8 milijonov evrov

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je dejala, da predor povezuje ljudi in gospodarstva na obeh straneh Karavank. "Nosi izjemno močno sporočilo, naj meje povezujejo, ne ločujejo."

Evropska unija je po njenih besedah projekt gradnje projekta podprla s skoraj 18 milijoni evrov, skoraj osem od tega jih je bilo namenjeno Sloveniji. "Danes vidimo, kako izjemno pomembne so zanesljive prometne povezave. Zato Evropa vlaga v infrastrukturo, ki je zanesljiva, odporna in pripravljena na prihodnje izzive. Z novo cevjo bodo potovanja krajša in varnejša. Karavanke danes niso več ovira, so del evropske poti naprej, ki krepi Slovenijo in povezuje Evropo," je poudarila Jug Jerše.

Necenzurirano

Kako je to mogoče: Cena sanacije predora Karavanke skoraj kot za novega

Zaključek je nov začetek

Ministrica Bratušek je v svojem nagovoru izpostavila, da je Slovenija spet dokazala, kako izvrstno Slovenija zna in zmore načrtovati, usklajevati in izpeljati zahtevne infrastrukturne projekte. Slednji so, kot je povedala, vedno tudi odlična priložnost za utrjevanje meddržavnega zaupanja, sodelovanja in koordinacije. "Veseli me, da smo dokazali, da znamo učinkovito in partnersko sodelovati."

Dejala je, da je današnji zaključek tudi nov začetek. "Sledi obnova in nadgradnja obstoječe cevi, ki je po desetletjih intenzivnega prometa nujno potrebna temeljite prenove in nadgradnje na najnovejše tehnične standarde. Ko uredimo še to, bo odpravljeno eno zadnjih ozkih grl med Jadranskim morjem na eni in Baltskim in Severnim morjem na drugi strani Evrope. Ta projekt zato bistveno presega nacionalne okvire."