»Matoz bo opravil še eno odvetniško uslugo«

Janja Sluga je ostro kritizirala kandidaturo Francija Matoza. Ocenila je, da pri policiji napoveduje hitre rešitve za težave, ki se vlečejo že dve desetletji, ob tem pa opozorila na nejasno financiranje napovedanih višjih plač, nižjih davkov in novih investicij.

Po njenem bi ločen plačni sistem pomenil razgradnjo enotnega plačnega sistema, kritična pa je bila tudi do napovedi digitalizacije, avtocestne policije in projekta Skok. Celoten vtis je strnila z oceno, da bo Matoz po njenem opravil »še eno odvetniško uslugo«, ki jo bodo plačali davkoplačevalci.

Opozicija: očitki o prevari volivcev, tonu razprave in nejasnih obljubah

Opozicija je na drugi strani opozarjala predvsem na način, kako je nova oblast nastala, in na politični ton, ki spremlja njeno oblikovanje. Nataša Avšič Bogovič je govorila o »največji politični prevari« volivcev ter izpostavila predvolilne izjave in poznejše sodelovanje Anžeta Logarja in Zorana Stevanovića z Janezom Janšo. Čeprav je priznala, da so med ministrskimi kandidati tudi strokovni posamezniki, jih po svojih besedah ne more podpreti, ker bodo del vlade, ki je po njenem nastala s prevaro volilnega telesa.

Andreja Katič iz SD je razpravo postavila širše. Opozorila je na pomen demokratičnih standardov, socialnega dialoga, referendumskih pravic in enakosti pred zakonom, ob tem pa kritizirala tudi žaljiv odnos do žensk v političnem prostoru. Nekatere napovedi nove vlade, denimo pokrajine in brezplačne vrtce, je označila za vsebinsko zanimive, a opozorila, da na številna vprašanja ni dobila konkretnih odgovorov. Po njeni oceni bo zato šele iz zakonodajnih predlogov jasno, kaj splošne obljube nove vlade pomenijo v praksi.

Koalicija: nova vlada kot prelom po Golobovem mandatu

Koalicijski poslanci so razpravo izkoristili predvsem za sporočilo, da nova vlada pomeni začetek drugačne politične smeri. Jana Gržinič iz SDS je opoziciji očitala širjenje strahu in poudarila, da Slovenija z novo vlado stopa na »pot napredka«. Med ključnimi nalogami je izpostavila regionalni razvoj, debirokratizacijo in nove možnosti za rast, posebej pa pričakovanje, da bo napredek občutila tudi Notranjska.

Podobno je Iva Dimic iz poslanske skupine NSi, SLS in Fokus opozorila, da Slovenija ni le Ljubljana, temveč tudi podeželje, ki mora imeti enake razvojne možnosti. Po njenem ima nova ministrska ekipa dovolj volje, energije in vizije, da državo znova postavi na pot večje uspešnosti in samozavesti. Ferenc Horváth je podporo kandidatom napovedal z bolj zadržanim tonom: od nove vlade pričakuje konkretne premike pri položaju narodnih skupnosti, večji avtonomiji, razvoju Prekmurja in boljši prometni povezavi z Ljubljano.

Najostrejši je bil Aleksander Reberšek (NSi SLS in Fokus), ki je Golobovo vlado označil za eno najslabših doslej in opoziciji očital, da novo vlado ruši, še preden je sploh začela delati. Ob tem je poudaril, da morajo zdravi ljudje delati, izpostavil zahtevo po rabi slovenskega jezika ter napovedal tudi ideološke posege v šolski prostor, med drugim odstranitev vsebin LGBT iz učbenikov.

Janša Golobu: Dobrega ne bomo rušili, kar je bilo slabega pa bomo popravili

Janez Janša je v odgovoru Robertu Golobu dejal, da namen današnje razprave ni polemiziranje z opozicijo, a dodal, da si očitno različno razlagajo pojme, kot sta »normalnost« in »dostojnost«.

Zagotovil je, da nova vlada ne bo rušila tistega, kar je bilo v prejšnjih mandatih dobro narejeno. »Na dobrem bomo gradili, slabe ukrepe pa bomo odpravljali ali popravljali,« je dejal. Ob tem je ponovil poziv: »Kdor ni proti nam, je lahko z nami.« Dodal je še, da nova oblast ne bo »čistila golobistov«, kot je po njegovih besedah prejšnja vlada »čistila janšiste«.

Janša se je odzval tudi na Golobovo opozorilo o mednarodnem pravu. Spomnil je na razglasitev slovenske samostojnosti leta 1991 in dejal, da Slovenije takrat razen Hrvaške ni priznal nihče, ker je morala država najprej dokazati, da suvereno obvladuje svoje ozemlje. S tem je želel relativizirati Golobovo opozorilo o enakih merilih pri Ukrajini in Palestini ter pokazati, da se pri mednarodnem pravu po njegovem ne more ostati le pri političnih deklaracijah.

Odhajajoči vladi je očital tudi zanemarjanje tekočih poslov. Kot primer je navedel izpuščene mednarodne sestanke, tudi pogovore, povezane z evropskim proračunom, pri čemer je dejal, da »nas bo še glava bolela, ker smo takrat manjkali«. Hkrati ji je očital, da je medtem razdelila sedem milijonov evrov »za strankarske medije dosedanje vladne koalicije«.

Golob: V državo smo vrnili normalnost, mir in stabilnost

Robert Golob je v razpravi branil dediščino svoje vlade in dejal, da je najbolj ponosen na to, da so »v državo vrnili normalnost«. To je razložil kot kombinacijo miru in stabilnosti, ne le v političnem smislu, ampak v vsakdanjem življenju ljudi.

Kot primere je navedel ukrepe za starejše, realno rast plač in pokojnin, stanovanjski program za mlade ter spoštovanje mirnega javnega izražanja. Novo vlado je pozval, naj tega ne poruši. »Mir je to, da vsak, ki dela, si zasluži dostojno plačilo,« je dejal, pri zunanjepolitičnih vprašanjih pa opozoril, da mednarodno pravo ne sme poznati dvojnih meril — ne pri Ukrajini ne pri Palestini.

Preberite še

· Moda

Pozabite na belo, modni hit poletja je ta kremni odtenek

Golob je zavrnil sliko, da nova oblast prevzema državo v slabem stanju. Nasprotno, po njegovem Slovenija ostaja varna, uspešna in finančno stabilna država. Posebej je izpostavil vlaganja v znanje in znanost, za katera je dejal, da so se v mandatu njegove vlade več kot podvojila.

Novo koalicijo je opozoril tudi pred poseganjem v enotni plačni sistem. Kot je dejal, naj morebitne spremembe urejajo skozi socialni dialog in ekonomsko-socialni svet, ne z enostranskimi posegi. Govor je sklenil z željo, da Slovenija ostane »varna in uspešna skupnost«.

Godec: SDS verjame v »razvojna štiri leta za Slovenijo«

Jelka Godec je v imenu SDS napovedala podporo ministrski listi. Dejala je, da gre za »strokovne, izkušene in operativne« kandidate, ki jim v SDS zaupajo.

Med ključnimi cilji nove vlade je izpostavila višje plače, debirokratizacijo, decentralizacijo, energetsko varnost, skrajševanje čakalnih dob in učinkovitejšo javno upravo. Pri zdravstvu je poudarila načelo, da mora »denar iz javne zdravstvene blagajne slediti pacientu«, pri razvoju države pa večjo vlogo občin in regij.

Godec je govorila tudi o družini, tradiciji, osamosvojitvi in demografiji. Napovedala je »ničelno toleranco do korupcije« ter podporo vladi, za katero v SDS verjamejo, da lahko prinese »razvojna štiri leta za Slovenijo«.

Sajovic: Prevara je uspela, zdaj pa se začenja odgovornost

Borut Sajovic je v imenu Svobode ostro nastopil proti novi večini. Dejal je, da je »prevara uspela«: stranke, ki so pred volitvami volivcem zagotavljale, da takšne vlade ne bodo omogočile, danes po njegovih besedah sodelujejo pri njenem oblikovanju.

Ob tem je zagovarjal delo odhajajoče vlade. Kot je poudaril, je ta za seboj pustila »dobro osnovo«: božičnico, dodatek za upokojence, pokojninsko reformo, začetek novega stanovanjskega cikla in ukrepanje po poplavah. Novo vlado je zato pozval, naj teh ukrepov ne ruši, ampak nadaljuje tisto, kar je bilo po njegovem dobro zastavljeno.

Posebej kritičen je bil do dogajanja v zadnjem tednu, predvsem do načina vodenja sej in zaslišanj ministrskih kandidatov. Opozoril je na omejevanje poslancev pri postavljanju vprašanj in dejal, da se mora končati politika, v kateri se pozornost preusmerja z žalitvami, umetnimi škandali in spopadi, namesto da bi se govorilo o vsebini.

Med ministrskimi kandidati po njegovih besedah vidi tudi ljudi, ki bi lahko naredili kaj dobrega, a hkrati tudi takšne, ki bi lahko državi povzročili škodo. »Slovenija ni plen, ki se ga razdeli med prijatelje in financerje, ni oder za ideološke razprave, ni bankomat za ozke interesne skupine,« je dejal.

»Trije dosedanji poskusi so se vedno končali s katastrofo za javne finance, za življenje prebivalk in prebivalcev. Naj bo tokrat drugače,« je še dodal Sajovic.

Sajovic je novi ekipi zaželel uspešen mandat, a dodal, da bodo v Svobodi pozorno spremljali njeno delo. Kot je sporočil: če bodo delali dobro, bodo to priznali; če bodo delali slabo, se bodo oglasili.

Mesec: Janša slika preveč črno sliko Slovenije

Luka Mesec je v imenu Levice zavrnil Janševo oceno, da nova vlada prevzema državo v slabem stanju. Po njegovih besedah je mandatar narisal politično uporabno, a nerealno sliko Slovenije kot države z »velikim minusom«, razbohoteno birokracijo in vsesplošno korupcijo.

Mesec je odgovoril s podatki mednarodnih primerjav. Poudaril je, da ima Slovenija visoko bonitetno oceno, da je po indeksu človekovega razvoja med najboljšimi v EU, po zadovoljstvu z življenjem pa naj bi bila takoj za Dansko. S tem je želel pokazati, da Slovenija ni »voz v blatu«, kot naj bi po njegovem sporočal Janša, ampak varna in razmeroma uspešna država z visoko kakovostjo življenja.

Ob tem je priznal, da prejšnja vlada ni dokončala vsega. Kot odprte težave je navedel zdravstvo, stanovanja, promet, sodne postopke in produktivnost. A po njegovih besedah je bila Golobova vlada »prva reformna vlada po več kot 15 letih«, pri čemer je izpostavil pokojninsko reformo.

Najostrejši je bil pri prvih zakonodajnih potezah nove večine. Interventnemu zakonu je očital, da namesto javnofinančne konsolidacije ustvarja dodatno milijardo primanjkljaja. Kritiziral je tudi večjo vlogo zasebnikov v zdravstvu, deregulacijo Airbnbja in razbremenitve najvišjih plač, pri čemer je dejal, da pri plačah nad 7000 evrov bruto »ni ne srednjega sloja ne inženirjev«.

Posebej je opozoril še na spremembe pri prispevkih samostojnih podjetnikov. Po njegovi oceni bi takšna politika praznila pokojninsko blagajno in spodbudila ljudi, da se namesto redne zaposlitve odločajo za status s. p. »Če bi bil sam danes upokojen, bi mi ob taki politiki trga dela zvonili vsi alarmi,« je dejal.

Levica zato ministrske ekipe ne bo podprla.

Demokrati: »Ljudje pričakujejo, da država deluje«

V poslanski skupini Demokrati bodo ministrsko listo podprli. Kot so poudarili, danes ne gre le za vprašanje, kdo bo vodil posamezen resor, ampak za »smer države« in za to, ali bo Slovenija dobila stabilno in operativno vlado.

V nastopu so bili kritični do dosedanje politike, ki so jo opisali kot politiko odlašanja, razpršene odgovornosti in prelaganja težav v prihodnost. »Ljudje od politike ne pričakujejo več lepih stavkov,« so poudarili, ampak delujočo državo, dostop do zdravnika, višje neto plače, manj birokracije, odgovorno porabo javnega denarja in odločen boj proti korupciji.

Posebej so izpostavili decentralizacijo. »Slovenija ni samo Ljubljana,« so dejali in opozorili, da morajo razvoj, infrastruktura, javne storitve in delovna mesta doseči vse dele države. Po njihovem decentralizacija ni parola, ampak »razvojni pogoj«.

Demokrati od nove vlade pričakujejo tudi debirokratizacijo, bolj predvidljivo davčno okolje in odgovorno finančno politiko. Razbremenitev dela podpirajo, vendar dodajajo, da mora biti izvedena premišljeno. Uspeha vlade po njihovem ne bo mogoče meriti po številu sprejetih zakonov, ampak po tem, »ali bodo plače višje, postopki krajši, čakalne dobe krajše, pravosodje hitrejše, korupcije manj«.

Hot: Nova vlada odpira pot večji družbeni razslojenosti

Meira Hot je v imenu SD napovedala glas proti ministrski listi. Dejala je, da danes ne odločajo le o imenih ministrov, ampak o »politični smeri države« in odnosu nove vlade do socialne države, javnega zdravstva, šolstva, delavcev, pravne države, medijev in neodvisnih institucij.

Kandidate je kritizirala, ker da na odborih niso dali dovolj konkretnih odgovorov, posebej glede pristojnosti za pokojnine, položaj upokojencev, invalide in zaposlitveno rehabilitacijo. Opozorila je tudi na napoved umika »ideoloških vsebin« iz šol, saj po njenem ni jasno, kdo bo odločal, kaj je ideološko.

Hot je dejala, da SD podpira nekatere ukrepe, denimo brezplačne vrtce, pokrajine in kulturne bone, a nasprotuje splošni smeri nove vlade. Ta po njeni oceni nakazuje »zmanjševanje socialne varnosti, omejevanje socialnega dialoga in poseganje v ustaljene demokratične standarde«. Kot je dodala, tak razvojni model za SD »ni sprejemljiv«, ker Slovenijo vodi v »večjo družbeno razslojenost in slabitev solidarnosti«.

Žakelj: Nova vlada ni nastala s prevaro volivcev

Janez Žakelj je v imenu poslanske skupine NSi, SLS in Fokus zavrnil očitke, da je nova vlada nastala s prevaro volivcev. Opoziciji je očital, da odgovornost za stanje v javnih financah prelaga drugam, med drugim na interventni zakon, sam pa je kot primer zgrešenih ravnanj prejšnje oblasti omenil tudi neizpolnjevanje zavez glede obrambnih izdatkov.

Ob tem je poudaril, da današnja razprava ne bi smela biti namenjena le obračunavanju s preteklostjo. Po njegovih besedah je v interesu vseh, levih in desnih, da je nova vlada uspešna. Ministrsko ekipo je opisal kot skupino ljudi z različnimi izkušnjami in okolji, kar je označil za prednost.

Od ministrov iz vrst njihove poslanske skupine pričakuje rezultate, odgovorno porabo javnega denarja, bolj konkurenčno gospodarstvo in občutek za socialno pravičnost. Kot je dejal, od nove vlade ne pričakujejo čudežev čez noč, temveč odgovornost, poštenost in jasno razvojno smer.

Odbori predstavili poročila o ministrskih kandidatih

Po nagovoru Janeza Janše so v državnem zboru sledila poročila pristojnih odborov, pred katerimi so se kandidati za ministre predstavili v začetku tedna.

Predstavniki odborov so povzeli potek zaslišanj, glavne poudarke kandidatov in vprašanja, ki so jih odpirali poslanci. Večjih zapletov pri tem delu ni bilo. Vsi kandidati so na matičnih odborih dobili oceno, da je bila njihova predstavitev ustrezna.

Koliko časa je Slovenija čakala na novega premierja?

Od volitev do izvolitve predsednika vlade lahko mine le nekaj tednov, včasih pa se oblikovanje večine zavleče precej dlje. Tabela prikazuje, koliko dni je po posameznih državnozborskih volitvah minilo do izvolitve predsednika vlade.

Letošnja pot do novega premierja ni bila rekordno hitra, a tudi ne med najpočasnejšimi. Janez Janša je bil za predsednika vlade izvoljen 61 dni po volitvah. Če pa štejemo še potrjevanje ministrske ekipe in nastop celotne vlade, je postopek trajal 74 dni.

Janša napovedal konec dvojnih meril

Janša je govor sklenil z napovedjo, da bo nova vlada po njegovih besedah vztrajala pri enakih pravilih za vse. Dejal je, da se z nastopom njegove vlade končuje čas, ko so morali tisti, ki se v državi počutijo obravnavane kot »drugorazredni«, pristajati na dvojna merila.

S tem je želel novo vlado predstaviti kot prelom z dosedanjim načinom delovanja institucij. V njegovem nastopu je bila to ena od osrednjih političnih obljub: da se bodo primeri korupcije, zlorab in odgovornosti obravnavali enako ne glede na to, kdo je vpleten.

Opoziciji napovedal vabilo k sodelovanju

Janša je napovedal, da bodo opozicijske stranke prihodnji teden dobile vabilo k »partnerstvu za uspešno Slovenijo«. Po njegovih besedah bi lahko opozicija pri ključnih sistemskih zakonih sodelovala že v fazi priprave osnutkov, ne šele takrat, ko bi bili zakoni že vloženi v državni zbor.

Gre za ponudbo sodelovanja, hkrati pa tudi za politično potezo: če opozicija vabila ne bo sprejela, bo Janša lahko trdil, da je roko ponudil, odgovornost za zavrnitev pa prepustil njej.

»Želimo si dolgočasen mandat«

Janša je dejal, da si nova vlada želi »sistematičen« in celo »dolgočasen mandat«. S tem ni mislil politično neambicioznega mandata, ampak mandat, v katerem bi lahko vlada po njegovih besedah normalno načrtovala delo in postopno izvajala program.

To je postavil v nasprotje z napetostmi, ki so se pokazale že na začetku seje. Parlament je opisal kot prostor političnega spopada, izvršilno oblast pa kot prostor, kjer bi se morali ukvarjati z odločitvami, pomembnimi za blaginjo države.

Robert Balen

O korupciji: Janša napovedal »enake vatle za vse«

Najostrejši del govora je namenil korupciji in domnevno neenakemu ravnanju institucij. Govoril je o »različnih vatlih« pri obravnavi gospodarskega kriminala in korupcije ter namignil, da se država pri nekaterih primerih odziva ostro, pri drugih pa ne.

S tem je napovedal politično linijo nove vlade: boj proti korupciji ne bo predstavljen le kot pravosodno vprašanje, ampak tudi kot vprašanje razmerij moči v državi in zaupanja v institucije.

Kritika centralizacije: »V centru države se odloča o preveč stvareh«

Janša je kot eno od strukturnih težav izpostavil tudi centralizirano upravljanje. Dejal je, da se v središču države odloča o zadevah, ki bi morale biti po njegovem v pristojnosti občin ali pokrajin.

Ker pokrajin Slovenija še nima, lokalna samouprava pa je po njegovih besedah finančno podhranjena, je to predstavil kot razlog, da se odločitve preveč oddaljujejo od ljudi. To je tudi napoved, da bo nova vlada verjetno znova odprla vprašanje regionalizacije in financiranja občin.

Visoki davki, primanjkljaj in birokracija

V nadaljevanju je Janša opisal, kaj vidi kot glavne težave države. Govoril je o visokih davkih, primanjkljaju v državni blagajni, slabših gospodarskih napovedih in razbohoteni birokraciji. Pri tem je posebej omenil, da ima Slovenija po njegovi oceni preveč predpisov in nelogično organizirano izvršilno oblast.

S tem je postavil okvir za ekonomski del mandata: nova vlada bo po njegovih besedah morala hkrati znižati obremenitve, urediti javne finance in poenostaviti delovanje države.

Janša: kandidati imajo izkušnje z izvršilno oblastjo

Janez Janša je uvodoma spomnil, da so se ministrski kandidati že predstavili na parlamentarnih odborih. Po njegovih besedah so bila zaslišanja »intenzivna«, a večinoma vsebinska, kandidati pa naj bi odgovorili na ključna vprašanja iz koalicijskega programa.

Novo ekipo je predstavil kot izkušeno. Dejal je, da imajo skoraj vsi kandidati za seboj delo v izvršilni oblasti — kot ministri, državni sekretarji ali vodilni uradniki. S tem je želel poudariti, da vlada po njegovem ne začenja iz nič, ampak z ljudmi, ki poznajo delovanje ministrstev.

Po pozivih k nadaljevanju se je seja vendarle premaknila k ministrom

Zaplet se je nato začel umirjati. Katja Kokot je predlagala, naj se poslanci vrnejo k dnevnemu redu, saj da so bili postopkovni predlogi vsebinsko že izčrpani. Janja Sluga je pred nadaljevanjem Stevanovića še opozorila, naj se nikoli več ne opravičuje v njenem imenu ali v imenu poslank Svobode, kar je predsednik DZ sprejel z besedami: »Dogovorjeno, ne bom več.«

K nadaljevanju seje je nato pozval tudi Aleksander Reberšek, ki je postopkovne predloge opozicije primerjal z oglasi med filmom in dejal, da je čas, da DZ začne z »resnim delom«. Po tem je Stevanović prešel na prvo točko dnevnega reda, obravnavo liste kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre, ter začel predstavljati predlog predsednika vlade Janeza Janše.

Jure Klobčar

Stevanović vztrajal: »Ne gre za oznako pocestnice«

Postopkovni zaplet se je nadaljeval še nekaj minut. Stevanović je poslancem Svobode odgovoril, da nobene ženske ni označil za »pocestnico«, ampak da je govoril o »pocestniškem obnašanju«. Po njegovih besedah zapis ni bil šovinističen ali seksističen, temveč naj bi opozarjal na nedostojno vedenje v parlamentu.

Janja Sluga je nato prebrala njegov zapis in ga vprašala, v kateri del poslovnika sodi njegovo pojasnjevanje, če ne gre ne za repliko, ne za razpravo in ne za postopkovni predlog. Stevanović je priznal, da govori mimo poslovnika, a dodal, da to počne »iz dobre volje«, ker si želi ohraniti normalen odnos v državnem zboru. Vztrajal je, da se za zapis ne bo opravičil, saj da je bilo njegovo »opravičilo« namenjeno javnosti zaradi vedenja nekaterih poslank.

Iz opozicijskih klopi so ga znova pozvali, naj se kot predsednik DZ opraviči ženskam in se zave položaja, ki ga zaseda. Stevanović je razpravo nato poskušal zapreti z opozorilom, da naj bodo postopkovni predlogi odslej vezani izključno na točke dnevnega reda.

Spor se je nadaljeval tudi po prekinitvi

Tudi po petminutni prekinitvi se seja ni takoj vrnila k razpravi o ministrski ekipi. Poslanka Janja Sluga je vztrajala, da ji je predsednik DZ Zoran Stevanović pred prekinitvijo neupravičeno odvzel besedo, in ponovila zahtevo, naj se opraviči zaradi zapisa o »pocestniškem« obnašanju nekaterih poslank Svobode.

Robert Balen

Sluga je dejala, da opravičilo pričakujejo ne le poslanke Svobode, ampak tudi Slovenke, ki so se ob zapisu lahko počutile prizadete. Stevanović je odgovoril, da ni užalil nobene poslanke, in dodal, da se je javnosti opravičil za, kot je dejal, nedostojno vedenje poslank v parlamentu. Nato je skušal nadaljevati sejo, a so postopkovno razpravo nadaljevali še drugi poslanci.

Matej Grah ga je pozval, naj se kot predsednik DZ zaveda položaja, ki ga zaseda, in naj se opraviči za svoje besede. Stevanović je tudi to zavrnil ter pojasnil, da je uporabil izraz, s katerim je želel opisati način obnašanja. Poslanka Sara Žibrat pa je nato zahtevala pojasnilo, po kakšnih merilih bo predsedujoči presojal vedenje poslank in ali bo enake kriterije uporabljal tudi za poslance.

Sejo že na začetku prekinil spor zaradi Stevanovićeve objave

Začetek seje je zaznamoval zaplet med predsednikom DZ Zoranom Stevanovićem in poslankami Svobode. Nataša Avšič Bogovič je s postopkovnim predlogom zahtevala, naj se Stevanović opredeli do svoje včerajšnje objave na družbenem omrežju, v kateri je govoril o »pocestniškem« obnašanju nekaterih poslank Svobode. Dejala je, da gre za žalitev poslank in žensk, ter ga pozvala k opravičilu.

Stevanović je predlog zavrnil z obrazložitvijo, da ne gre za postopkovno vprašanje, in zatrdil, da ni užalil nobene poslanke. Razprava se je nato zaostrila, vmes je večkrat pozival poslanko Janjo Slugo, naj preneha govoriti, ji izrekel opomina in ji nato odvzel besedo. Ker se spor ni umiril, je sejo prekinil za pet minut, Sluga pa je ob prižganem mikrofonu vztrajala, da se ne bo »nič pomirila« in da se bo moral Stevanović opravičiti.

Robert Balen

Seja prekinjena

Zoran Stevanović je prekinil sejo. 

Od zdravstva do cest, energetike in evropskega denarja

Na zunanjepolitičnem področju je Tone Kajzer napovedal krepitev vloge Slovenije v EU in Natu ter več poudarka gospodarski diplomaciji, Valentin Hajdinjak pa je pri obrambi izpostavil povečevanje obrambnih izdatkov. Kandidat za zdravstvenega ministra Tadej Ostrc je napovedal vključevanje vseh razpoložljivih zmogljivosti, tudi zasebnikov, v skrajševanje čakalnih vrst.

Anže Logar je pri gospodarstvu in delu govoril o boljših pogojih za podjetja, Jernej Vrtovec pa o širitvi avtocest, nočnih delih na prometnicah in hitrejših postopkih za JEK 2. Polona Rifelj je napovedala hitrejše umeščanje projektov v prostor, Janez Cigler Kralj krepitev prehranske samooskrbe, Monika Kirbiš Rojs hitrejše črpanje evropskih sredstev, Ignacija Fridl Jarc pa spremembe na področju kulture, medijev in RTV Slovenija.

Davčne spremembe, plače v javnem sektorju in boj proti korupciji

Ministrski kandidati so v predstavitvah pred odbori napovedali ukrepe, ki večinoma sledijo koalicijski pogodbi. Kandidat za finančnega ministra Andrej Šircelj je napovedal znižanje obremenitve dela, spremembe dohodnine in rebalans proračuna, ob tem pa zatrdil, da novega ZUJF-a in davka na nepremičnine ne bo.

Franci Matoz, kandidat za notranjega ministra in javno upravo, je govoril o ločenih plačnih sistemih za nekatere poklicne skupine, večji prisotnosti policije na terenu in boju proti korupciji. Podobno je boj proti korupciji poudarjal tudi kandidat za pravosodnega ministra Mihael Zupančič, ki je napovedal prenovo procesne zakonodaje in pripravo zakona za ustanovitev novega protikorupcijskega organa.