MPA / Jure Klobčar

Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je priznal, da pomanjkanje učiteljev ostaja eden ključnih izzivov, še posebej na področju naravoslovja in tehnike. Na ministrstvu so to naslovili z ukrepi, a je učinke pričakovati na daljši rok. Med njimi je omenil štipendije in vabilo v zadnjih petih letih upokojenim učiteljem k ponovni aktivaciji.

Do leta 2034 dinamika upokojevanja izredno velika, kar bo dodatno pritiskalo na sistem, je dodal.

Do novih učiteljev s štipendijami, mentorstvom in dvigom ugleda poklica

Na vprašanje, kako privabiti nove kadre, je minister izpostavil pomen mentorstva in pripravništva, da bi mlade diplomante takoj vključili v sistem in jih v njem tudi zadržali.

Direktorica zavoda za šolstvo Jasna Rojc pa je napovedala obsežen, tudi finančno podprt projekt, ki se bo osredotočil na profesionalni in karierni razvoj vseh strokovnih delavcev.

Ključen del projekta bo dvig ugleda učiteljskega poklica. "Ne gre za promocijo, ampak za to, da javnosti predstavimo zahtevnost, širino in odgovornost tega poklica ter potrebo po avtonomiji," je poudarila.

V šole vstopajo vse manjše generacije

"V letošnjem letu vstopa v prvi razred osnovne šole generacija, ki je manjša od 20 tisoč, v prihodnosti pa bomo imeli generacije, ki bodo manjše od 17 tisoč," je demografske trende povzel minister Logaj.

Ocenil je, da bo manjše število učencev sicer razbremenilo pritisk na sistem, a se težava s pomanjkanjem kadra zaradi upokojevanja ne bo rešila sama od sebe.

Težave imajo predvsem na podružničnih šolah, kjer morajo učitelji poučevati tudi predmete, za katere niso usposobljeni.

Kurikularna prenova: Poudarek na razmišljanju, ne ponavljanju podatkov

S 1. septembrom bo polovica osnovnih šol začela izvajati razširjen kurikularni program, v naslednjem šolskem letu pa se jim bo pridružilo še 80 novih šol, je napovedal Logaj. S prenovo bodo nekatere prej interesne dejavnosti sistematizirane v redni pouk.

Direktorica zavoda za šolstvo je pojasnila, da pri kurikularni prenovi ne gre toliko za spreminjanje vsebin, kot za spremembo didaktike in načinov dela. Poudarek ne bo več na ponavljanju podatkov, ampak na spodbujanju raziskovanja, kritičnega razmišljanja in procesnega znanja.

Po njenih besedah so se uspešne države osredotočile na proces učenja, torej na to, kaj se dogaja z učencem in ali sledi pouku, medtem ko je bil pri nas poudarek na tem, kaj učitelj poučuje.

Cilj je ustvariti varno in spodbudno učno okolje, kjer se otrok ne boji zmotiti. V ta namen že potekajo obsežna usposabljanja, na katera se je prijavilo skoraj 26.000 strokovnih delavcev.