Profimedia

Himno, ki je za Slovenijo sporna zaradi dela besedila, je namreč na začetku julija letos na predlog desničarskih svobodnjakov (FPÖ) in ljudske stranke (ÖVP) v deželno ustavo vpisal deželni parlament na avstrijskem Štajerskem.

Predlog o himni je štajerska deželna vlada pod vodstvom skrajno desnih svobodnjakov razgrnila že ob prevzemu oblasti decembra lani, prvič pa so jo poskušali uzakoniti maja letos, a je poskus spodletel, saj v parlamentu niso uspeli zbrati dvotretjinske večine.

Dachsteinska pesem

Protest zaradi spornega besedila himne na avstrijskem Štajerskem

Stranki FPÖ in ÖVP sta nato izvedli nov manever in vložili predlog za dopolnitev zakona o deželnih simbolih s sporno himno, za sprejetje predloga pa je bila nato potrebna le navadna večina, ki so jo tudi dosegli.

Do bregov Save in Drave

Himna je za Slovenijo sporna, ker v delu besedila, ki izvira iz 19. stoletja, opeva ozemlje avstrijske Štajerske, ki da se razteza do bregov Save in Drave, na območje današnje Slovenije.

Kot je maja letos poročala STA, so bile takrat do načrtov kritične organizacije slovenske manjšine v Avstriji, pa tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je maja ob obisku na Dunaju izrazila upanje, da bo avstrijska Štajerska opustila sporne načrte o vpisu deželne himne v ustavo.

Uzakonitev himne

Pirc Musar in Golob ostro nad potezo deželnega parlamenta na avstrijskem Štajerskem

Po julijski uzakonitvi himne sta odločitev štajerskega deželnega parlamenta ostro obsodila predsednica Pirc Musar in premier Robert Golob, ki sta dejanje označila za »nesprejemljivo.« Z obsodbami so znova postregli tudi na zunanjem ministrstvu, kritike pa so čez mejo med drugimi usmerili tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, samostojni poslanec Dejan Kaloh in evropski poslanec Matjaž Nemec.

Stopnjevanje spora

Kot je včeraj poročal avstrijski portal 5 Minuten, je pred tednom dni postalo jasno, da so odnosi med Slovenijo in avstrijsko Štajersko odslej prekinjeni ter da bo tako ostalo, vse dokler bo sporno besedilo ostalo uzakonjeno.

Slovenija naj bi namreč po poročanju portala povlekla tudi prvo odločnejšo potezo, zamrznila sodelovanje z avstrijsko Štajersko in prenehala plačevati članarino za Zvezo Alpa-Jadran. To po poročanju portala pomeni konec slovenskega aktivnega sodelovanja v tej leta 2013 ustanovljeni mreži, naslednici delovne skupnosti Alpe-Jadran.

Uničevanje desetletja sodelovanja

»Deželna vlada zavestno uničuje eno od najpomembnejših za gospodarsko sodelovanje in skupno blaginjo. Vsak, ki ruši te mostove, bo Štajersko marginaliziral in poslabšal našo blaginjo,« je za portal opozoril vodja poslanske skupine liberalne stranke Neos v štajerskem parlamentu Niko Swatek. Poudaril je še, da bo to vplivalo tudi na Gradiščansko in avstrijsko Koroško, ki sta prav tako del te mreže.

Dachsteinska pesem

Himna avstrijske Štajerske ne bo opevala ozemlja Slovenije

Swatek je navedel še, da je namestnica deželnega glavarja in tudi članica upravljalnega odbora Zveze Alpa-Jadran Manuela Khom iz stranke ÖVP potrdila, da se v deželni vladi zavedajo diplomatskih in gospodarskih posledic dogajanja. Kljub temu vlada ne ukrepa. Po besedah poslanca s tem »ne ogrožajo le našega gospodarskega položaja, temveč uničujejo desetletja sodelovanja z našimi sosedi.«

»Vsak, ki zavestno ignorira diplomatska opozorila, zmanjšuje pomen konflikta in s tem ustavi mednarodno sodelovanje, nima mesta na čelu te zveze,« je še poudaril Swatek, ki Khomovo poziva k odstopu. Swatek je pojasnil še, da bodo o zadevi javno spregovorili na torkovi parlamentarni seji deželnega parlamenta.