V Nemčiji že čutijo dvig cen goriva, pri nas bomo več vedeli v torek
Skozi Hormuško ožino prihaja skoraj petina svetovnih pošiljk nafte, ožino pa nadzoruje Iran. Kaj to pomeni za cene nafte, Slovenija ima za 103 dni rezerv.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu se že pozna tudi na evropskih energetskih trgih. Po podatkih nemškega avtomobilskega kluba ADAC so se cene goriva na bencinskih črpalkah v Nemčiji v zadnjih dneh opazno zvišale.
Liter bencina Super je konec prejšnjega tedna v povprečju stal 1,78 evra. V nedeljo se je cena dvignila na 1,791 evra, v ponedeljek zjutraj pa že na 1,830 evra za liter. Podobno se je podražil tudi dizel. Ta je v začetku tedna stal 1,749 evra, kmalu zatem pa že 1,801 evra za liter.
Podražitve so se nadaljevale tudi v naslednjih dneh. Cena dizelskega goriva v Nemčiji je nato dosegla 2,054 evra za liter, bencin Super pa se je približal meji dveh evrov in dosegel 1,995 evra na liter.
Dolge vrste na bencinskih črpalkah
Zaradi rasti cen so številni vozniki pohiteli na bencinske črpalke, da bi gorivo natočili še po nižjih cenah. Nemško združenje upravljavcev bencinskih črpalk poroča o povečanem obisku.
Po besedah njihovega tiskovnega predstavnika so na številnih črpalkah po državi nastale dolge vrste voznikov. Ob tem opozarjajo, da se lahko cene v prihodnjih dneh še zvišajo. Po njihovih ocenah bi lahko trgovci zaradi višjih nabavnih cen in tveganj na trgu končne cene dodatno povečali še za dva do tri odstotke.
Hormuška ožina kot ključna točka svetovne trgovine z nafto
Cena nafte je običajno najpomembnejši dejavnik pri oblikovanju cen goriv, poleg tega pa pomembno vlogo igra tudi razmerje med dolarjem in evrom. Tokratni dvig cen je povezan predvsem z zaostrovanjem konflikta na Bližnjem vzhodu.
Posebno pozornost analitikov priteguje Hormuška ožina, ena najpomembnejših prometnih poti za svetovno trgovino z energenti. Skozi to ozko morsko pot med Perzijskim zalivom in Indijskim oceanom vsak dan potuje približno petina svetovnih pošiljk nafte.
Iran je zaradi napetih razmer deloma omejil ladijski promet, kar je povečalo negotovost na energetskih trgih. Vsaka motnja na tem območju lahko hitro povzroči rast cen energentov in pretres na mednarodnih trgih.
Kakšne posledice lahko pričakujemo v Sloveniji?
Dogajanje na energetskih trgih spremljajo tudi v družbi Petrol, največjem slovenskem trgovcu z naftnimi derivati. Po njihovih pojasnilih so se napetosti na Bližnjem vzhodu že odrazile v rasti cen na mednarodnih trgih.
Kot navajajo, se je cena surove nafte v zadnjem obdobju zvišala za približno 9 odstotkov, cene srednjih destilatov pa so poskočile za približno 20 odstotkov glede na prejšnje zenske.
V Petrolu poudarjajo, da je nadaljnje gibanje cen v tem trenutku težko napovedati. Energetski trgi so namreč na geopolitične dogodke zelo občutljivi, zato lahko prihaja do večjih kratkoročnih nihanj.
V Avstriji je cena zdaj od 1,6 do skoraj dveh evrov na liter (to velja za bencin), medtem ko dizel dobrih 1,7 evra.
Na Hrvaškem bencin 95 stane 1,46 evra, dizel pa 1,48, medtem ko je v Italiji cena goriva okoli 1,65 oziroma 1,7 evra.
Oskrba za zdaj ni ogrožena
Kljub napetim razmeram pri Petrolu zagotavljajo, da za zdaj ne pričakujejo motenj pri oskrbi z gorivi. Podjetje ima po njihovih navedbah zadostne zaloge, ki omogočajo stabilno in nemoteno oskrbo uporabnikov tudi v daljšem obdobju.
Ob tem poudarjajo, da se maloprodajne cene goriv ne določajo na ravni posameznih trgovcev. Oblikujejo se na podlagi gibanja cen na mednarodnih borzah ter v skladu z veljavnim regulativnim okvirom v Sloveniji.
Kdaj bi lahko vozniki občutili podražitve
V Sloveniji se maloprodajne cene naftnih derivatov praviloma prilagajajo vsakih 14 dni. Naslednja sprememba cen bo predvidoma začela veljati v torek, 10. marca.
Potrošniki zato lahko učinke rasti cen na svetovnih trgih občutijo že ob naslednjem obračunskem obdobju, vendar bo dejanski obseg podražitev odvisen od gibanja borznih kotacij v tem času.
Vpliv na Slovenijo je za zdaj omejen
Razmere na energetskih trgih spremljajo tudi na Gospodarski zbornici Slovenije. Glavni ekonomist Bojan Ivanc poudarja, da so se predvsem promptne cene nafte in zemeljskega plina v zadnjem času močno zvišale.
Cena nafte Brent se trenutno giblje okoli 80 dolarjev za sodček. Morebitne motnje v oskrbi bi lahko najbolj prizadele azijske države ter nekatera sredozemska gospodarstva.
Po oceni GZS bi se v Evropi lahko pojavila predvsem omejena dobavljivost dizelskega goriva v nekaterih sredozemskih državah, saj se je uvoz nafte iz držav Perzijskega zaliva v zadnjih letih povečal kot nadomestilo za manjši uvoz iz Rusije.
V Sloveniji so cene goriv določene po vnaprej določeni formuli, ki temelji na 14-dnevnem povprečju cen naftnih derivatov, tečaju dolarja ter reguliranih dajatvah. Vlada ima v primeru večjih podražitev možnost znižanja trošarin, s čimer lahko ublaži vpliv na končne cene in inflacijo.
Koliko zalog imamo
Slovenija mora imeti za najmanj 90 dni zalog naftnih derivatov, dejansko pa naj bi bila država z okoli 700 milijonov rezervnih litrov različnih naftnih derivatov vsega skupaj preskrbljena za približno 103 dni povprečne celotne dnevne porabe.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
