Arhiv Štajerskega Tednika

Vsak tretji petek imajo uradne ure, ki jih lahko člani izkoristijo za različno pomoč in informacije. Pred epidemijo se je tedensko srečevalo med 10 in 15 članov. Glede na statistko se skozi vse leto na območju celotnega Podravja na njih obrne 660 oseb. Poslovalnice, ki se ukvarjajo s prodajo in servisi slušnih aparatov, pa ugotavljajo, da okoli deset odstotkov prebivalstva potrebuje pripomočke, s katerimi si pomagajo pri poslušanju. »Še vedno si ljudje stežka priznajo, da je nekaj narobe z njihovim sluhom. Velikokrat odlašajo z obiskom pri specialistu, pri katerem prejmejo napotnico za slušni aparat. Če potrebuješ očala, brez pomisleka greš do osebnega zdravnika in najbližje optike. Ko pa gre za težave s sluhom, je proces nekoliko drugačen.«

Veliko ovir tudi v specializiranih šolah za gluhe

Gluhi ljudje se po besedah Kotnika že od malega srečujejo s težavami. Otroci, ki ne slišijo, največkrat obiskujejo specializirane šole za gluhe. Ker njihovi učitelji ne razlagajo snovi s pomočjo znakovnega jezika, ima veliko otrok težave. »Če je otrok gluh in se sporazumeva z znakovnim jezikom, ne more slediti pouku samo z odčitavanjem z ustnic. To je enostavno nemogoče. Imeli smo primer otroka z okvaro sluha, ki je obiskoval tako specializirano šolo in bil ocenjen neuspešno. Na pomoč so mu priskočile naše tečajnice in v le nekaj mesecih je tako napredoval, da njegovi učitelji tega sploh niso mogli razumeti. Šlo je za zelo enostavno metodo: slika – znakovni jezik. Po tem dogodku je šola vendarle zaposlila tri tolmače znakovnega jezika, ki so v veliko pomoč najmlajšim z okvarami sluha. Gre za primer, kako lahko napreduje gluh otrok, če se mu prisluhne in pomaga na pravi način.

»Gluhi si morajo svoje pravice izboriti«

Preberite več v Štajerskem Tedniku