Profimedia

Na plačilnih listah se je pojavila nova postavka – 1 odstotek bruto plače za zaposlene in upokojence, ter 2 odstotka za samozaposlene in kmete. Pri povprečni plači to pomeni okoli 25 evrov manj v denarnici zaposlenega in enak znesek dodatnih stroškov za delodajalca. Skupaj torej več kot 50 evrov mesečne obremenitve – v času, ko se državljani že soočajo z draginjo. Kot je nedavno objavil Statistični urad, so cene življenjskih potrebščin julija poskočile, slovenska inflacija pa je precej višja od povprečja evrskega območja.

Obljube o dostopni oskrbi – realnost pa prazne roke

Vlada trdi, da bo prispevek zagotovil dostopno in kakovostno dolgotrajno oskrbo, a ta bo v praksi začela delovati šele decembra letos. Do takrat bodo državljani prispevek plačevali, ne da bi imeli od njega kakršnekoli koristi. To pomeni, da bo vlada pol leta polnila proračun iz žepov ljudi, medtem ko sistem še ne bo deloval.

Takšna ureditev spominja na številne druge projekte te vlade – začetek z obremenitvijo ljudi, dokončanje pa z zamudo ali sploh ne. Spomnimo se le na fiasko z obljubljeno davčno reformo, ki je končala v predalu, ali na neuspešno izvedbo zdravstvenih reform.

Obremenitev gospodarstva in nevarnost za delovna mesta

Ne gre pozabiti, da ta prispevek dodatno obremenjuje tudi podjetja. Delodajalci morajo plačati dodatni odstotek na bruto plače zaposlenih, kar pomeni višje stroške dela in manj konkurenčnosti gospodarstva. V času, ko številna podjetja opozarjajo na težave s poslovanjem, tak ukrep pomeni nevarnost za nova delovna mesta in investicije.

Brez jasnih zagotovil o porabi sredstev

Kljub temu da gre za nov in stalen davek, vlada še vedno ni jasno predstavila, kako bo zagotovila, da bodo sredstva res porabljena izključno za dolgotrajno oskrbo in ne za krpanje drugih proračunskih lukenj. Javnost nima nobenih konkretnih zagotovil, koliko oskrbovalnih mest bo odprtih, kakšne bodo cene storitev in kdo bo do njih upravičen brez dodatnih doplačil.

Prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga od julija naprej vsak mesec čutimo vsi zaposleni, upokojenci in podjetja, je torej še en primer, kako vlada Roberta Goloba uvaja nove davke brez jasnega načrta in brez zagotovila, da bodo ljudje za svoj denar dobili obljubljeno storitev. Bo to le še ena postavka v dolgih seznamih obremenitev, ki jih plačujemo vsi, koristi pa občuti le peščica? Pred kratkim je bilo namreč objavljeno poročilo o financiranju nevladnih organizacij. Kot izhaja iz poročila, je Evropska komisija namenila 17 milijard evrov večtisočim nevladnim organizacijam. Med njimi je bilo financiranih tudi 550 projektov v Slovenji, v katere je vključenih 183 slovenskih NVO, s skupno vrednostjo več kot 569 milijonov evrov. Med njimi so tudi NVO, kot so 8. marec in organizacije, združene v Glas ljudstva. Dejstvo je, da to niso nevladne organizacije, ampak organizacije, ki delujejo politično. Namesto da bi se sredstva iz proračunov namenjala za dobrobit državljanom, je denar iz državnih blagajn na voljo le izbrancem, preostali pa ves čas dobivamo nove davke. Med njimi tudi davek za dolgotrajno oskrbo, ki je ni.