FOTO: Za Dan mladosti v Beograd
Dolenjski ledvični bolniki smo bili konec tedna na izletu v Beogradu. Odločitev, da obiščemo glavno mesto včasih naše skupne domovine, je bila sprejeta že lani. Program nam je pripravila agencija Potnik, ki nas spremlja že več let. Martina, ki vodi agencijo, vedno poskrbi za pester program, odlično vodenje, udoben avtobus in dobrega šoferja (podjetje Kastigar in šofer Rado sta naša sopotnika že več kot deset let). Letos smo dobili tudi izjemno lokalno vodičko Bobo Knežević, znana po tem, da je govoreči leksikon.
Na pot smo odšli ob drugi uri zjutraj, ker sta bila pred nami dva mejna prehoda, na katerih nikoli ne veš, kakšne volje bodo »mejni organi« in koliko časa te bodo zadrževali. V Beograd smo prispeli skoraj po začrtanem voznem redu, v dopoldanskih urah. Najprej je sledila namestitev v hotelu, ki je bil zapolnjen v glavnem s slovenskimi gosti. Po krajšem počitku smo se najprej odpravili na tržnico. Sprehodili smo se med stojnicami s kajmakom, domačimi siri, pripravljenim testom za pite, bureke … Odločitev za nakup smo preložili na drugi dan, da bodo izdelki čim lažje zdržali do doma. Že ob prvem nakupu smo ugotovili, da za srbsko valuto potrebujemo večje denarnice, lahko tudi plastične vrečke, saj za en evro dobiš več kot sto njihovih dinarjev. Posledično za 50 oz. 100 evrov dobiš cel kup denarja.
Sledil je ogled pomembnih znamenitosti (mestna hiša, zvezni parlament, Trg republike, Narodni muzej, Narodno gledališče …) in sprehod po mestnem jedru. Vzeli smo si nekaj prostega časa za obisk trgovin na najbolj živahni nakupovalni in mondeni ulici Knez Mihajlovi. Sprehodili smo se do Kalemegdana (največji park v mestu), ki je poznan po znameniti trdnjavi, muzeju, spomeniku … in čudovitem pogledu na sotočje rek Sava in Donave. Utrujene noge in prazni želodci so nas opozorili, da je za en dan dovolj. Zato smo se spustili do umetniške četrti Skadarlija, kjer smo imeli dogovorjeno večerjo ob domači glasbi. Polne restavracije, živahen utrip gostov, jugo melodije so nas za trenutek vrnili v čase bivše domovine. Mnogi smo bili že takrat na teh lokacijah, a nekaj desetletij mlajši in še ne tako zaznamovani z boleznijo, kot smo danes.
Počitek, zajtrk in spet na oglede. Tokrat z busom: Terazije, Študentski trg, Slavija, stadiona JNA in Marakana, Cecina hiša, Tv Pink, Dedinje - tudi prepovedana ulica, Hiša cvetja, vožnja čez novi most, novi Beograd, vse do Zemuna. Kosilo, slovo od naše lokalne vodičke, nazaj v bus in vožnja proti domu. Spet mejne formalnosti, krajši postanki in že smo bili spet nazaj na izhodišču. Izlet je bil naporen, a nepozaben. Videli smo ogromno, zvedeli veliko več, kot smo pričakovali, in predvsem potešili nostalgijo po starih časih našega skupnega sobivanja. Bilo je lepo takrat; lepo je tudi danes. Živimo bolje, a zelo naporno, stresno in predvsem z veliko manj optimizma in veselja, kot naši južni bratje.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
