Sašo Švigelj

Zgodba se je pravzaprav začela februarja letos, ko je 91-letna ženska iz Maribora prejela obvestilo tamkajšnje upravne enote, ali lahko potrdi, da so na njenem naslovu prijavljene še tri osebe. Pozorni so namreč postali, ker njeno stanovanje meri 63 kvadratnih metrov, v njem pa naj bi bivale štiri odrasle osebe. »Mama, ki je sicer stara 91 let, a še povsem operativna, o tem ni vedela nič in to smo tudi sporočili na upravno enoto – da teh ljudi nikoli ni bilo pri njej in ne vemo, kdo so. A s tem se je šele začel boj z mlini na veter. Ko smo prosili za izpis, se je pokazalo, da so bili pri mami najprej prijavljeni trije tujci, eden se je medtem že izpisal, pa niti ne vemo, kako. Na izjavi lastnika, v kateri naj bi dovolila prijavo, je lepo vidno, da je njen podpis ponarejen. Še več, celo zelo pomanjkljivo je napisan, nikjer ni označeno, ali gre za stalno ali začasno prijavo. Ne vem, kako lahko na upravni enoti verjamejo čisto vsakemu papirju, ki ga nekdo prinese na okence,« se je pridušala hči lastnice stanovanja.

Po evidencah policije pa je bilo na njenem naslovu kar sedem različnih ljudi, torej se razlikujejo tudi evidence policije in upravne enote.  

arhiv

Le kako so prišli do podatkov lastnice?

Medtem so izvedeli, da je ena od teh dveh oseb zdaj celo prijavljena za stalno, kar za seboj potegne določene stvari v primeru smrti lastnice, od predkupnih pravic za stanovanje dalje.

Hči lastnice se je zgrozila tudi nad tem, da so na ponarejeni izjavi napisani vsi osebni podatki njene mame, od naslova do enotne matične številke občana, in želi izvedeti, kako lahko tujec pride do teh podatkov.

Najhuje se ji zdi, da so sicer na upravni enoti povedali, da bodo omenjene osebe oziroma osebi izbrisali z naslova stanovanja njene mame, a se je pri enem od njih zataknilo. Imena osebe, ki ima stalno prebivališče, ne morejo izbrisati kar tako, čez noč, še huje je, da te osebe sploh ne morejo najti. »Res ne morem razumeti, da se takole človek ugrezne v tla. Razen če ga sploh ni v Sloveniji, le stalno prebivališče ima prijavljeno pri nas. In podobnih zadev v preteklosti ni manjkalo, vzorec je več kot očiten.«

Sašo Radej

Podpisov ne preverja nihče

Ko je zahtevala ime referenta, ki je na upravni enoti Maribor sprejel tako vlogo in je bila opremljena s ponarejenim podpisom, pa ji tega na upravni enoti niso želeli povedati, saj da so ti podatki na voljo le pooblaščenim organom. »Me pa zanima, ali bodo na upravni enoti ukrepali; očitno je danes zelo enostavno priti do prebivališča, nihče nič ne preverja, izbris pa je več kot zapleten,« še pravi hči lastnice stanovanja.

Zdaj namreč lastniku stanovanja ali hiše ni treba osebno vročiti izjave, da se strinja s prijavo prebivališča. Prav tako pa upravne enote nimajo pristojnosti, da bi preverjale pristnost podpisa. In to luknjo v upravnih postopkih predvsem tujci zelo dobro poznajo ter jo s pridom izkoriščajo.

arhiv

Previdno s pogodbami

V primeru, ko nekdo v svoje stanovanje vzame podnajemnika, pa je najpametneje, da lastnik že ob podpisu pogodbe v to vnese člen, da ne dovoljuje prijave stalnega prebivališča in da začasno preneha veljati takoj, ko preneha veljati pogodba oziroma ko se podnajemnik izseli iz nepremičnine. 

Že pred nekaj leti je občan na Ptuju odkril, da je na njegovem naslovu prijavljen neznanec. Ta je prijavo prebivališča opravil s ponarejenim podpisom lastnika, upravna enota pa zoper njega ne more ukrepati. Vzorec se torej vedno znova pojavlja, najverjetneje kar po vsej Sloveniji, in kar kliče k spremembi upravnega postopka.

Kako preverite, kdo je prijavljen

Kako sploh lahko preverimo, kdo vse je prijavljen na našem naslovu? Na ministrstvu za notranje zadeve pravijo, da ima lastnik nepremičnine pravico preveriti, kdo ima na naslovu nepremičnine prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.

»Če ste lastnik stavbe na določenem naslovu, lahko zaprosite katerokoli upravno enoto v Republiki Sloveniji, da vam posreduje podatke o posameznikih, ki imajo prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na tem naslovu, vendar največ za obdobje vašega lastništva ali solastništva te nepremičnine,« pojasnjujejo na ministrstvu in dodajajo, da je za izpis podatkov mogoče zaprositi na katerikoli upravni enoti.

Lastnik stavbe lahko na določenem naslovu zaprosi za podatke o posameznikih, ki imajo prijavljeno prebivališče na naslovu njegove nepremičnine. Tako lahko pridobi ime in priimek, leto rojstva in vrsto prebivališča (stalno ali začasno prebivališče).

Če pa lastnik ne soglaša s prijavo, lahko to sporoči katerikoli upravni enoti v Sloveniji. »Upravna enota bo v register stalnega prebivalstva pod opombo evidentirala opozorilo, ki bo uradni osebi razvidno ob morebitni novi prijavi stalnega prebivališča posameznika na naslovu nepremičnine,« še pravijo v sektorju za registracijo prebivalstva. A pozor, opozorilo samo po sebi še ne more preprečiti stalne prijave na naslovu,če so za prijavo izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon o prijavi prebivališča. Opozorilo je za uradno osebo indic, da je lahko stalna prijava lažna, zato se v posebnem postopku po uradni dolžnosti preverja njena resničnost.

Bobo

Država eno, kriminalist drugo

Država se sicer hvali, da v prvi polovici leta 2023 imela 3139 postopkov ugotavljanja stalnega in začasnega prebivališča, v drugi polovici leta le še 729, v 2022 pa 6361 v prvi in 1533 v drugi polovici leta, medtem ko je za preostala leta trend zmanjševanja tudi viden.  

V letu 2023 so imeli tudi 1152 skrajšanih postopkov prijave v prvi polovici leta, v celem letu 2022 pa 6092. »Skrajšanih postopkov, ki jih je prinesla zadnja novela zakona o prijavi prebivališča, je sicer manj, a to pomeni, da so ukrepi učinkoviti. Posamezniki se namreč ne poskušajo več prijavljati na naslove brez ustrezne rabe ali brez ustrezne kvadrature oziroma se je podatke v evidencah geodetske uprave usklajevalo do te mere, da je razviden upad tovrstnih postopkov,« so zapisali na ministrstvu za notranje zadeve.

A kot nam je povedala sogovornica, na vprašanje, zakaj kriminalisti tako dolgo vodijo postopek oziroma ali so ga zares uvedli, ni dobila nobenega potrdila, saj ji zapisnik o prijavi ni bil izročen, in vse bolj dvomi, da je zadeva po nekaj mesecih sploh prišla v obravnavo. Eden od zaposlenih na policijski postaji Maribor II pa naj bi celo dejal, »da nimajo časa, da naš primer ni edini in imajo tisoč podobnih zadev«.

Tako da samohvala države o zmanjševanju števila primerov fiktivnih prijav zelo hitro zvodeni.