P. P., Arhiv DL

##IMAGE-3371049##

Društvo izgnancev je pred dnevom izgnancev, ki ga obeležujemo v petek, opozorilo na problematiko svojega področja. Med drugim so spomnili na nerešeno vprašanje izterjave vojne odškodnine od Nemčije, med raznolikimi področji delovanja pa kot enega največjih dosežkov izpostavili obnavljanje zbirnega taborišča za izgon Slovencev v Brestanici.

Predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941 - 1945 Ivica Žnidaršič je na današnji novinarski konferenci izpostavila željo osvestiti predvsem mlade o dogajanju, povezanem z izgnanci, in nasploh z drugo svetovno vojno.

Med drugim si močno prizadevajo, da bi se na prenovljeni grad Rajhenburg v Brestanici vrnil muzej slovenskih izgnancev. Že od leta 2002 poleg tega dajejo pobudo, da bi grad postal evropski muzej izgnancev, beguncev, žrtev fašizma in nacizma, saj tovrstnega muzeja v Evropi po njenih besedah ni.

Kot "največjo akcijo" društva pa je Žnidaršičeva ocenila obnavljanje največjega zbirnega taborišča za izgon Slovencev leta 1941 v Brestanici, pri katerem dobro napredujejo. Za dosedanjo obnovo hlevov in konjušnice v Brestanici so prispevali člani društva in nekatere občine, je dejala. Taborišče bo v soboto odprto za ogled.

Mednarodni odbor izgnancev, ki so ga ustanovili na evropskem kongresu leta 2009 v Ljubljani, je sicer na lanskem srečanju v Kijevu pisal številnim stranem, tudi Svetu Evrope in EU, naj naredijo več za pravice žrtev fašizma in nacizma.

Spomnila je tudi na nerešeno vprašanje izterjave vojne škode od Nemčije, kar bodo od Slovenije znova zahtevali v petek. Dolg Nemčije znaša tri milijarde evrov, doslej pa je plačala le dva odstotka vojne škode, je pojasnila. Od države med drugim zahtevajo tudi ustanovitev posebnega sklada za poplačilo gmotne škode izgnancev, ki naj bi znašala dobri dve milijardi evrov.

Dan izgnancev bodo v petek obeležili z dvema prireditvama, in sicer dopoldne v Mostecu v Ljubljani, popoldne pa tudi prireditev v Mariboru. Slavnostna govornica v Mostecu bo podpredsednica DZ Renata Brunskole.