Zdravnik obtožen posilstva pacientke in še vedno lahko dela
Na Hrvaškem noben zdravnik še nikoli ni trajno izgubil licence, celo tisti ne, ki so jemali podkupnine.
Najstrožji disciplinski ukrep zoper zdravnika, trajni odvzem licence, v praksi nikoli ni bil uporabljen, danes poroča hrvaški portal Jutranji list. Kako pa je v Sloveniji?
Ginekolog je posilil pacientko, dobil zaporno kazen, a še vedno lahko dela
Celo ginekolog iz Osijeka, obtožen posilstva pacientke, še vedno lahko dela. Dobil je odpoved v bolnišnici, kjer je delal, vendar ga nič ne ovira, da bi se zaposlil drugje ali odprl zasebno ordinacijo. “Sodba ni pravnomočna, ne moremo mu ničesar.”
Zaradi tega primera so pri naših južnih sosedih pred kratkim spremenili zakon, da bi zdravnikom, proti katerim poteka postopek za spolne delikte, vsaj začasno preprečili delo.
Disciplinski sistem Hrvaške zdravniške zbornice (HLK) deluje od sredine 90. let, s častnim razsodiščem kot prvostopenjskim in visokim častnim razsodiščem kot drugostopenjskim organom. V skoraj treh desetletjih izvajanja postopkov je bilo izrečenih veliko ukrepov, vendar najtežja sankcija – trajni odvzem licence – še ni bila uporabljena.
Večina zdravnikov na zatožni klopi zaradi neetičnega ravnanja
Začasni odvzem licence je bil po poročanju omenjenega portala v zadnjih petih letih izrečen dvakrat. Statistično pa je to najpogostejši ukrep, saj je častno razsodišče od 2010 do 2023 izreklo kar 276 začasnih odvzemov licenc. Nobeden ni bil zaradi strokovnih napak, temveč zaradi neetičnega ravnanja.
Najpogostejši ukrepi so blažje narave: opomini, graje, javne graje in občasno začasne prepovedi dela. Začasni odvzemi licenc so redki, običajno za nekaj mesecev, in so bili pogosto posledica neetičnega ravnanja, na primer v aferi Hipokrat, v kateri je farmacevtsko podjetje Farmal obtoženo, da je zdravnikom ponujalo podkupnine za predpisovanje njihovih zdravil pacientom.
V tej preiskavi je bila vložena največja obtožnica v zgodovini hrvaškega pravosodja proti 364 ljudem. Stotine zdravnikov je priznalo prejemanje podkupnin, poravnali so se in začasno ostali brez licence. Pri večini je šlo za nekajmesečni odvzem, po katerem so se vrnili na delo.
Trenutno vodi Hrvaška zdravniška zbornica 64 aktivnih disciplinskih postopkov, največkrat zaradi prijav pacientov. Postopki se pogosto vlečejo več let, še posebej, če poteka hkrati kazenski ali prekrškovni postopek.
Primer Karlovac: Ali opozorilo na nepravilnosti škodi ugledu zdravniške stroke?
Splošna bolnišnica Karlovac je zadnje tedne v središču spora med HLK, Hrvaškim združenjem bolnišničnih zdravnikov (HUBOL) in Združenjem delodajalcev v zdravstvu (UPUZ). Spor se je začel, ko je proti direktorici Ivani Kovačić sprožen disciplinski postopek zaradi domnevne kršitve kodeksa medicinske etike. V javnosti so se pojavile obtožbe o slabem vodenju, mobingu in škodi za paciente.
Spor se je zaostril po tiskovni konferenci direktorice, kjer je govorila o kršitvah delovne discipline, manipulacijah čakalnih dob, sumih na korupcijo in razkrivanju zdravniške skrivnosti. HUBOL je opozoril, da se o tako resnih sumih ne sme javno govoriti brez konkretnih ukrepov in prijave pristojnim organom, sicer se škoduje ugledu bolnišnice in vseh zaposlenih. Če so trditve neutemeljene, bi lahko same predstavljale kršitev Kodeksa medicinske etike.
HLK potrjuje, da proti direktorici poteka disciplinski postopek, a le zaradi suma neetične in nekolegialne komunikacije, ne pa zaradi upravljavskih ali delovnopravnih odločitev. Odločilo bo častno razsodišče, predhodna mnenja komisij pa ne predpostavljajo krivde ali nedolžnosti.
UPUZ ostro nasprotuje in opozarja, da HLK in HUBOL širita pooblastila in poskušata kaznovati direktorje za upravljavske odločitve, kar ustvarja nevaren precedens za vse zdravniške direktorje.
Podatki o stanju v bolnišnici sicer kažejo, da je v zadnjih dveh letih odšlo več kot 20 specialistov, odnosi med zaposlenimi so poslabšani, pacienti pa trpijo zaradi dolgih čakalnih dob in pomanjkljive organizacije. Direktorica Kovačić vse obtožbe zavrača, trdi, da proti njej ni pritožb zaradi mobinga in da so zakonite upravljavske odločitve napačno predstavljene kot etično sporne, ob tem pa je pod močnim pritiskom interesnih skupin, še piše Jutranji list.
Kakšno je stanje v Sloveniji?
Tudi v Sloveniji smo v zadnjih letih beležili več odmevnih afer, povezanih z zdravniki in zdravstvenim sistemom. Najbolj znana je afera žilne opornice, ki je razkrila sume korupcije in preplačevanja medicinskega materiala v javnih bolnišnicah, ter v katero so bili vpleteni tudi posamezni zdravniki. Mediji so poročali tudi o primerih neetičnega ravnanja, zlorabe položaja, spornih nabav, pa tudi o posamičnih primerih zdravnikov, ki so bili kazensko obravnavani zaradi nasilja, spolnih zlorab ali drugih kaznivih dejanj.
Kljub tem aferam ostaja vprašanje disciplinske odgovornosti odprto. Iz javno dostopnih podatkov ni razvidno, da bi bil v Sloveniji zdravniki pogosto ali množično trajno razrešeni licenc za delo. Najstrožji disciplinski ukrepi se izrekajo redko, pogosteje so uporabljeni opomini, ukori ali začasni odvzemi licence.
V praksi to pomeni, da zdravnik lahko v določenih primerih nadaljuje z delom tudi v času, ko proti njemu poteka disciplinski ali celo kazenski postopek, dokler odločitev ni pravnomočna. To odpira vprašanja o varnosti pacientov, zaupanju javnosti in primerljivosti slovenskega sistema z drugimi evropskimi državami.
Da bi razjasnili dejansko stanje, smo se z vprašanji obrnili tudi na Zdravniško zbornico Slovenije (ZZS). Odgovore bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.
.
