J. A., arhiv DL

##IMAGE-2492652##

V teh vročih dneh se veliko Mirnopečanov in prebivalcev vasi, ki ležijo v bližini reke Temenice, vsaj kdaj pa kdaj spomni dobrih starih časov, ko so se kopali v tej reki, po njej so se vozili tudi s čolni. Danes to ni več mogoče, njena struga in brežine so zaraščene, hlad pa morajo prebivalci iskati na drugih mestih.

»Včasih smo Temenico celo pili, tako je bilo, dokler nismo dobili vodovoda leta 1979 in nikoli ni bilo nobenih težav,« se spominja Mirnopečanka Marija Pavlenč, ki že več kot šest desetletij živi na idilični lokaciji, neposredno ob reki. »Včasih je reka zmrznila, to se je dogajalo, spomladi in jeseni je tudi poplavljala, ampak nikoli se ni razlila do hiše, kot se je že dvakrat zgodilo v zadnjih letih,« pripoveduje in omeni, da je voda prvič pritekla prav v stanovanje leta 2006, drugič pa pet let kasneje. »Smo morali vse talne obloge zamenjati, « potarna.

Zakaj se je reka tako spremenila, Pavlenčeva ne ve, ugiba, da bi bila možen razlog lahko tudi kanalizacija, saj je v bližini njene hiše čistilna naprava. »Meteorne vode so včasih prosto tekle, zdaj je vprašanje, kam gredo,« razmišlja na glas. Potem se sprehodimo do struge, iz katere gledajo bilke. Pokaže stopnice, po katerih se je nekdaj spustila do reke, tedaj je tja hodila po vodo za zalivanje vrta, a zdaj to ni več mogoče. Vse je preveč zaraščeno, pa čeprav je gospa brežino in tudi del struge pokosila, zdaj za zalivanje uporablja kapnico, ki jo prestreže v posebno cisterno. »Tule so Mirnopečanke hodile prat,« še doda, potem pa pokaže, kje so imeli kopališče. Zdaj se v reki kopajo le še ribe. »Saj še ribe ne morejo več dihati v njej,« pravi.

Peter Cesar iz Ribiške družine Novo mesto, iz pododbora Temenica, se z njo glede dihanja rib ne strinja povsem. »Ribiči smo zgradili precej prezračevalnih jezov, okoli 30 v mirnopeški občini, od Zijala pa vse do Goriške vasi. Prezračevalni jez naredimo tako, da zložimo kamen, na ta način se voda zrači in pretaka,« je pojasnil in dodal, da to dobro vpliva na ribe, tudi na njihovo razmnoževanje. Sicer je v Temenici še vedno precej vrst rib, od ščuk, krapov in postrvi do klenov in platnic, nekaj jih je tam po zaslugi ribičev, ki jih vlagajo v reko, nekaj se jih je razmnožilo.

Sicer tudi Cesar ocenjuje, da je zaraščanje reke velik problem, nivo vode se niža, kar se gledano na dolgi rok kaže kot velika sprememba reke. »Poleg tega je težava še onesnaženost, gnojnica, humus, težko je preprečiti, da ne bi bilo vodnih rastlin,« pove in pojasni, da je najhujše tam, kjer voda stoji. Stanje bi se dalo bistveno izboljšati, če bi počistili strugo in uredili brežine, a, po besedah Cesarja, ribiči niso pristojni za to. Da situacija še ni alarmantna, ne potrdi niti ne zanika. »Do kritičnega stanja lahko pride čez noč, ko enkrat poginejo ribe, je prepozno,« zaključi.

Na mirnopeški občini so nam pojasnili, da oni niso pristojni za urejanje vodotokov; ko smo o zaraščanju Temenice želeli vprašati odgovorne na novomeškem Vodnem gospodarstvu (VGP), pa so nam že na centrali pojasnili, da zaradi dopustov to trenutno ne bo mogoče.

Članek je bil objavljen v 32. številki Dolenjskega lista 9. avgusta 2012.