Na srečanju Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj je Lovska zveza Slovenije opozorila na vse večjo škodo, ki jo povzroča divjad, kmetijski strokovnjaki pa svarijo pred katastrofalnimi posledicami za rejce, ki bi jih prinesel vnos afriške prašičje kuge med divje prašiče. 

Škoda, ki jo v Sloveniji povzročajo divje živali, po ocenah lovskih družin v posameznih primerih že presega 100.000 evrov, je povedal predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca. Dodaja, da se škoda po divjadi v zadnjih letih močno veča. 

"Samo lovska družina Vransko ima za okoli 40.000 evrov tožb, družina iz Ruš pa celo za več kot 100.000 evrov. Poškodb zaradi divjadi je ogromno," je dejal. Meni, da je glavni razlog za spremembo vedenja živali združevanje v večje trope, predvsem zaradi prisotnosti zveri, predvsem volkov. Večji tropi pa povzročajo več škode na manjših območjih. 

Lovskim družinam primanjkuje sredstev

Izpostavil je, da lovske družine nimajo več dovolj sredstev za poplačilo vseh odškodnin, zato predlagajo ustanovitev državnega odškodninskega sklada. Vanj bi lovci vplačevali del koncesijskih sredstev, država pa bi sklad dopolnjevala.

Preberite še

Turizem

Izlet, ki ga zagotovo ne boste pozabili

Takšen model bi po njegovem mnenju spodbudil tudi odgovorno načrtovanje staleža divjadi. "Država se rada hvali, da skrbi za biotsko pestrost in dobrobit divjadi, škodo pa plačujejo kmetje in lovci," je dejal.

Kovšca je opozoril tudi na vse večjo škodo, ki jo povzročajo šakali, in na težave, ki jih imajo lovci z nasprotovanjem nekaterih prebivalcev pri izvajanju odstrela. "Pojavljajo se celo primeri, ko posamezniki divjad namensko krmijo, da bi jo privabili bliže naseljem. To je splošno nevarno in nedopustno," je dejal.

Afriška prašičja kuga je pred vrati

Strokovnjak Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj Peter Pribožič je predstavil resne razmere glede afriške prašičje kuge, ki se hitro širi po Evropi. "Letos je bilo na evropski ravni prijavljenih 8341 primerov med divjimi prašiči in 744 med domačimi," je povedal.

Za Slovenijo je po njegovih besedah bolj zaskrbljujoče dogajanje v neposredni bližini: "Hrvaška je imela letos potrjenih 46 izbruhov pri domačih in 48 pri divjih prašičih, Bosna in Hercegovina 31 pri domačih in 18 pri divjih, Srbija 182 pri domačih in 46 pri divjih, Madžarska pa je zabeležila 697 primerov pri divjih prašičih." 

· Afriška prašičja kuga

Izbruh, ki bi lahko slovensko prašičerejo spravil na kolena

Virus, ki ga je nemogoče izkoreniniti, ko se zasidra

Poudaril je, da je prisotnost virusa v neposredni bližini slovenskih meja velika in da bi morebiten vnos v državo pomenil izjemno težko obvladljivo situacijo. "Ko virus enkrat pride med divje prašiče, se v populaciji zasidra in ga je skoraj nemogoče izkoreniniti," je opozoril.

Virus se prenaša prek poginulih živali, krvi, sline in izločkov, pa tudi z obutvijo in oblačili ljudi, ki se gibljejo v gozdu. Največja nevarnost za domače reje pa je v uvozu okuženega mesa ali suhomesnatih izdelkov.

· Kmetijstvo

Zaradi afriške prašičje kuge sprejeti dodatni ukrepi. Kaj je novega?

Le vprašanje časa, kdaj bo bolezen prečkala mejo

"Za človeka virus ni nevaren, za prašiče pa je smrtonosen," je povedal Pribožič. Rejce je pozval k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov ter preprečitvi stika med divjimi in domačimi prašiči.

Zaenkrat v Sloveniji primerov afriške prašičje kuge niso zaznali, a je po besedah strokovnjakov le vprašanje časa, kdaj bo bolezen prečkala mejo, če ne bodo pravočasno uvedeni preventivni in strogi nadzorni ukrepi.