Jure Kljajić

Septembra je Hrvaško pretresel največji posamezni primer okužb z virusom afriške prašičje kuge (APK), odkar so se leta 2023 začeli spopadati z epidemijo. Na farmi Sokolovac severno od Osijeka so morali usmrtiti 9829 prašičev. Epidemične razsežnosti ima okužba tudi v Italiji in na Madžarskem, zato so v Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) poostrili varnostne ukrepe za Slovenijo, kamor virus APK k sreči še ni vdrl. Stroka, lovci in rejci se strinjajo, da je stopnja ogroženosti zelo visoka, morebitni izbruh pa bi lahko na kolena spravil celotno slovensko prašičerejo.

Davor Javorović/PIXSELL/BOBO

»Stopnja ogroženosti za Slovenijo je zelo visoka. Kugo imajo v Italiji, na Hrvaškem, Madžarskem in v državah na območju nekdanje Jugoslavije. Izbruhov je vedno več, kužni krog se širi in je čedalje bližje našim mejam,« opozarja specialist za prašičerejo Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Branko Belec. Dodaja, da so največja nevarnost za vnos virusa v državo ljudje. »V primeru na Hrvaškem, ko so morali usmrtiti skoraj 10.000 prašičev, je šlo za veliko farmo, ki je imela vzpostavljena dobra varovala proti vnosu virusa, pa je do okužbe kljub temu prišlo. Predvidevajo, da se je virus vnesel z opremo, napako je naredil človek,« ponazori.

»Ključna bo preventiva,« so v nedavnem spletnem izobraževanju za rejce in lovce poudarili v UVHVVR, kjer se na vse pretege trudijo ozaveščati o nevarnosti APK. Belec je med najpomembnejšimi ukrepi navedel omejitev dostopa drugih ljudi do hlevov, obvezno preoblačenje in preobuvanje pred vstopom v hlev in omejitev dostopa vozil v bližino reje. »Virus je izjemno odporen, v naravi preživi zelo dolgo. Najbolj kužna je kri, a je okužba mogoča z vsemi izločki, ki jih žival izloča. V mesnih izdelkih virus preživi tudi mesece ali celo leto dni. Zato denimo delavci na večjih farmah ne prinašajo s sabo malic, ki bi vsebovale svinjsko meso, lahko pa hrano delavcem pripravijo kar na delovnem mestu. Podobno delavci v teh obratih doma ne smejo imeti lastne prašičereje,« opisuje Belec, kako preventivni ukrepi vplivajo na vsakdan.

Jure Kljajić

Druga možnost, da virus prebije biovarnostno bariero po naravni poti z migracijami divjih prašičev, je sicer manjša, a nikakor zanemarljiva, pa opozarja Branko Vajndorfer, vodja Lovišča s posebnim namenom (LPN) Kompas Peskovci. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zato izvaja poostren nadzor nad vsemi rejami, ki morajo izpolnjevati dodatne biovarnostne zahteve zaradi načina reje, to sta prosta reja in reja z izpustom, kjer je visoko tveganje zaradi večje verjetnosti neposrednega stika med domačimi in divjimi prašiči. Vajndorfer dodaja, da so upravljavci lovišč seznanjeni z nevarnostjo pojava APK. »V Sloveniji je sprejet zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih. V skladu s tem zakonom so upravljavci lovišč pripravili načrt ravnanja, ki zajema preventivne ukrepe in ukrepe v primeru pojava bolezni.«

Damjana Nemeš

»Tega naj si nihče ne želi,« je o morebitnem pojavu virusa v Sloveniji jasen Belec. Bolezen se namreč lahko razširi zelo hitro, saj se znaki okužbe pri prašičih ne pokažejo takoj. »Zelo dolgo traja, da potrdimo okužbo z APK. Sploh pri večjih rejah preteče ogromno časa, preden ugotovijo prisotnost virusa,« je še dejal. Poudarja tudi, da je diagnoza bolezni zahtevna predvsem zato, ker obstaja še veliko drugih bolezni, ki so zelo podobne APK. »Tudi zato je v teh hudih časih ključnega pomena, da rejci ne čakajo in ob morebitnem sumu takoj pokličejo veterinarja. Upam, da APK nikoli ne pride v državo, a če se to zgodi, je zelo pomembno, da to ugotovimo čim prej.« 

Usoda slovenske prašičereje bo odvisna od doslednosti, odgovornosti in preventive – saj se, kot opozarja stroka, pri tem virusu malomarnost vseh vpletenih v proces ne dopušča.