Freepik

Delovno aktiven vsak tretji mladi prebivalec

Med mladimi v starostni skupini 15–24 let je bil lani delovno aktiven približno vsak tretji prebivalec, v starostni skupini do 29 let pa vsak drugi.

Mladi med 15. in 29. letom starosti so predstavljali približno tretjino vseh brezposelnih. Stopnja brezposelnosti je bila med mladimi v Sloveniji 8,0-odstotna, za 3,4 odstotne točke nižja od EU-povprečja. Med članicami EU je bila najnižja v Nemčiji, 5,6-odstotna, najvišja pa v Španiji, 20,2-odstotna.

Le 11 odstotkov zaposlenih za določen čas

Več kot dve tretjini delovno aktivnih mladih, starih 15–34 let, je bilo zaposlenih v delovnem razmerju za nedoločen čas, 11 odstotkov jih je imelo zaposlitev za določen čas, prav tolikšen delež jih je delal prek študentskega servisa. Preostala desetina je bila samozaposlena ali pa so delali v drugih oblikah dela.

Surs

Pri 13 odstotkih izobrazba višja od zahtevane

Lani je Surs v raziskovanju Aktivno in neaktivno prebivalstvo poseben poudarek namenil mladim na trgu dela. Med drugim so ugotavljali, v kolikšni meri izobrazba mladih prebivalcev, starih 15–34 let, ustreza zahtevam dela, ki so ga opravljali, in koliko delu ustrezajo njihove spretnosti.

82 odstotkov delovno aktivnih mladih je bilo lani mnenja, da raven njihove dosežene izobrazbe ustreza delu, ki so ga opravljali. Takih, ki so opravljali delo, za katero so ocenili, da zahteva višjo raven od njihove izobrazbe, je bilo 4 odtotke. Da njihova raven izobrazbe presega tisto, ki jo zahteva delo, je navedlo 17 odstotkov višje- ali visokošolsko izobraženih delovno aktivnih mladih in 13 odstotkov srednješolsko izobraženih.

Surs

Spretnosti v večini ustrezale njihovemu delu

Spretnosti ali veščine so znanja, sposobnosti, kompetence in izkušnje, ki jih pridobimo med izobraževanjem, usposabljanjem in delom. Velika večina delovno aktivnih mladih, 87 odstotkov, je ocenila, da njihove spretnosti ustrezajo zahtevam njihovega dela. Nekaj več kot desetina mladih pa je menila, da njihove spretnosti večinoma presegajo zahtevane za delo, ki ga opravljajo.

13 odstotkov mladih je izobraževanje zamenjalo za delo

Med izobraževanjem lahko šolajoče osebe zaradi neustreznosti programa ali drugih razlogov zamenjajo ali opustijo izobraževalni program. V svojem dosedanjem izobraževanju je opustilo ali zamenjalo vsaj en izobraževalni program 16 odstotkov mladih, tj. približno 69.000. Med njimi jih je večina, 56 odstotkov, opustilo ali zamenjalo višje- ali visokošolski izobraževalni program.

Med delovno aktivnimi mladimi je v preteklosti kdaj opustil ali zamenjal izobraževalni program vsak peti, medtem ko je bilo med neaktivnimi mladimi takih 8 odstotkov. Velika večina (86 odstotkov) slednjih je bilo po statusu aktivnosti dijakov ali študentov.

Največ mladih (47 odstotkov) je izobraževalni program opustilo ali zamenjalo, ker ta ni zadovoljil njihovih potreb in interesa oziroma je bil prezahteven. Nekaj manj kot tretjina je imela za zamenjavo ali opustitev različne osebne razloge, kot so zdravstveni ali finančni razlog ali pomanjkanje motivacije, 13 odstotkov pa jih je opustilo izobraževanje, ker so si želeli delati.

Surs

Več kot dve tretjini vključenih v različne oblike izobraževanja

69 odstotkov mladih, starih 15–34 let, je bilo vključenih v različne oblike formalnega ali neformalnega izobraževanja. Med mladimi v starostni skupini 15–24 let jih je bilo 86 odstotkov, v skupini 25–34 let pa 52 odstotkov.