Profimedia

Božičnica je že nekaj časa najbolj vroča tema politične jeseni. Danes naj bi se sindikati in delodajalci sestali z ministrom za delo Luko Mescem ter mu predstavili svoje predloge. Sestanka bosta ločena, za kar so zaprosili delodajalci, da ne bi takoj prišlo do nasprotovanja ene ali druge strani. Prejšnji petek so se prav tako ločeno sešli s premierjem Robertom Golobom.

Delodajalci: Vse skupaj je farsa

Že včeraj pa je kolegij Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) izredno sejo na temo obvezne božičnice sklical za ponedeljek. Delodajalci so ogorčeni, po njihovem je to absolutno prehitro. "Mi bomo predstavili naše predloge, a mislimo, da je vse skupaj samo farsa. Sprašujejo in vključujejo nas samo zaradi lepšega, ker časa za upoštevanje naših predlogov ne bo. V soboto in nedeljo se ne bo zgodilo nič, v ponedeljek pa bomo to že obravnavali," je kritičen izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček, ki je tudi predsedujoči ESS.

Gorenšček je bil po sestanku z Golobom pred tednom dni optimističen, saj je po njegovih besedah predsednik vlade vrata za njihove predloge pustil široko odprta. Delodajalci so pričakovali, da jih bo vlada preučila in skušala vključiti v predlog zakona. A Gorenšček je zdaj razočaran in meni, da se to ne bo zgodilo, ker bo izredna seja ESS že v ponedeljek. Delodajalci so so se zavzemali za datum v začetku novembra, da bi bilo več časa za obravnavo njihovih in sindikalnih predlogov.

Svet24

Enim 160, drugim 639 evrov

Vladi se seveda mudi, saj bi moral biti predlog zakona v državni zbor vložen že do konca oktobra, če želi, da bi bila božičnica izplačana v zastavljenem roku. Predlog predvideva uvedbo obvezne božičnice v višini 639 evrov, kar je enako polovici minimalne plače. Božičnica bi bila neobdavčena in oproščena prispevkov, letos pa bi bila izplačana najpozneje do 18. decembra.

Vlada je po tisti prvotnem oznanilu o uvedbi obvezne božičnice nato šok za delodajalce skušala omiliti z nekaj prilagoditvami. Podjetjem v likvidnostnih težavah bi bila tako na voljo možnost zamika izplačila do 31. marca 2026. Predvidenih je tudi nekaj izjem, povezanih z izplačilom samo v letošnjem letu. Božičnico bi v polnem znesku prejeli vsi javni uslužbenci in funkcionarji, delodajalci v zasebnem sektorju pa bi jo lahko izplačali tudi v višini le osmine minimalne plače oziroma 160 evrov. A to bi lahko storili le v primeru, da letos oziroma do 31. marca 2026 ne bi prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu.

Nekateri že doslej dobili precej več

"Podpiramo prostovoljno božičnico. Dejstvo pa je, da je 20.500 podjetij v preteklem letu poslovalo negativno. Kako bodo ta podjetja izplačala božičnico?," se sprašuje predsednik Obrtno-podjetniške zbornica Slovenije (OZS) Blaž Cvar. "Z božičnico potiskamo v nelagoden položaj podjetja, ki bodo izplačala nižje zneske. Želi vlada delati razkol med zaposlenimi in delodajalci? Božičnica ne sme in ne more biti obvezna," pa meni predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor Marko Gorjak.

Če so delodajalci proti vladnemu predlogu, so tega seveda z veseljem pozdravili zaposleni, zlasti tisti v javni upravi in zasebnih podjetjih, ki doslej božičnice niso prejemali. Številna podjetja so namreč že doslej svojim delavcem izplačevala božičnico in to celo precej višjo od te, ki jo zdaj predlaga vlada. Leta 2024 so recimo v Krki in Telekomu Slovenije zaposleni prejeli božičnico v višini 2343,07 evra bruto (kar je bila povprečna mesečna plača na ravni države), v Leku 2000 evrov bruto, v Savi Re so lani delavcem izplačali božičnico v višini 1900 evrov bruto, v OTP banki 1540 evrov bruto.

Profimedia

Saj ne vem, koliko bom dobil

Za mnoge se ne bo nič spremenilo in bodo tudi letos deležni bogatega dodatka ob koncu leta, tisti z manj sreče pa zato toliko bolj nestrpno čakajo, kaj bo na koncu odločila vlada oziroma državni zbor. Dodatni fičniki decembra, ko še bolj hitro letijo iz denarnice, bi vsakemu prišli še kako prav. Nekateri že razmišljajo, za kaj bi lahko porabili denar od božičnice. V anketi, ki smo jo opravili na spletni strani Svet24, jih je 20 % odgovorilo, da namerava znesek porabiti za poplačilo limita na računu, 19 % bi jih denar namenilo za plačilo ogrevanja, 10 % za nakup božično-novoletnih daril, 9 % pa si bo s tem denarjem privoščilo vikend v toplicah ali ob morju. Daleč največji delež, takih je bilo 42 %, se je še spraševalo, kolikšna višino božičnice sploh bo.

Ena ali štiri gume

Med 160 in 639 evri je res kar precejšnja razlika. Za prvi znesek bi recimo v predprodaji dobili štiri dnevne smučarske vozovnice za dva odrasla in dva otroka na Krvavcu, ostalo bi še 26 evrov za kakšen napitek ali malico na smučišču. Stošestdeset evrov bi bilo tudi premalo za štiri poceni zimske gume srednjega razreda, v vrhunskem bi si lahko privoščič zgolj eno. S takim zneskom bi lahko kupili kakšno darilo, pa še košarica v trgovini bi bila lahko bolj polna raznih dobrot. Kdor se rad zabava, bi si lahko recimo privoščil silvestrovanje v Beogradu, ki se tudi pri agencijah prodaja za manjši znesek od 160 evrov.

Predlagani znesek vlade 639 evrov pa seveda omogoča več manevrskega prostora. Zimska obutev za avtomobil bi v tem primeru bila zlahka (od)plačana, smučanje na mariborskem Pohorju za odraslega celo sezono prav tako (589 evrov redna cena, v predprodaji 460). In silvestrovanje v Beogradu ali Sarajevu bi bilo lahko bolj razkošno oziroma bi si ga lahko privoščila cela družina, ne samo tisti, ki bo dobil božičnico. Če jo bo dobil ...