Profimedia

Predlog predvideva postopno zvišanje splošne olajšave na 8000 evrov v letu 2026, na 9000 evrov v letu 2027 in na 10.000 evrov od leta 2028 naprej. Dohodninska lestvica bi se po novem prilagodila tako, da bi se pragovi zvišali, prehodi v višje razrede pa bi bili počasnejši. Najvišja stopnja davka bi se znižala s 50 na 45 odstotkov, pri čemer bi se prag za vstop v ta razred zvišal na 90.000 evrov.

Prvi učinki tega zakona bi se pokazali že prihodnje leto. Zaposleni z minimalno plačo bi na letni ravni prejeli okoli 438 evrov več, tisti s povprečno plačo približno 854 evrov več, zaposleni z dvakratnikom povprečne plače pa letno okoli 1337 evrov več.

Do leta 2028 bi se učinki še povečali: pri minimalni plači na okoli 758 evrov letno, pri povprečni plači na 1374 evrov letno, pri dvakratniku povprečne plače pa na skoraj 2000 evrov letno.

Predlog zakona je namenjen vsem zaposlenim, saj prinaša davčno razbremenitev ne glede na višino plače, zmanjšal bi tudi davčni primež, ki je v Sloveniji med najvišjimi v EU in OECD. S tem pa bi razbremenil in povečal konkurenčnost gospodarstva.

Vlada Roberta Goloba je z višjimi davki in novimi prispevki neposredno znižala neto plače in življenjski standard prebivalcev. Poleg tega pa na začetku mandata razveljavila dohodninski zakon prejšnje Janševe vlade, ki je predvideval postopno zvišanje splošne olajšave s 5000 na 7500 evrov. Posameznik s povprečno plačo je tako v tem času izgubil okoli 3600 evrov neto dohodka. »S predlogom zakona vračamo zaposlenim tisto, kar jim je bilo odvzeto – pošteno nagrado za njihovo delo in več denarja v njihove žepe,« je ob predstavitvi dejala Lep Šimenkova.

Da je bila razveljavitev zakona napaka, je priznal tudi vodja poslancev SD, ki je pred dnevi dejal, da so v SD ugotovili, da je šel zakon v pravo smer in da bi Socialni demokrati zdaj, če bi ponovno glasovali o razveljavitvi zakona o dohodnini prejšnje vlade, ravnali drugače in zakona ne bi razveljavili.