Črne gradnje na udaru: 3300 nezakonito postavljenih objektov čaka rušitev
Tako imenovane črne gradnje, ko nekdo zgradi objekt brez dovoljenja, so urbanistični in tudi pravni problem.
Posebne evidence o tem država ne vodi, največ takih gradenj pa je zraslo med letoma 1968 in 1995, zlasti v 70. in 80. letih. In šele po letu 1995 je država začela voditi popolne arhive dovoljenj. Dediščina črnih gradenj pa se vleče vse do današnjih dni.
Tako imenovane črne gradnje, ki se sicer uradno imenujejo nedovoljena gradnja, zakon ločuje na tri osnovne vrste: nelegalna, neskladna, nevarna gradnja.
Upravna enota Maribor pojasnjuje, da je nelegalen objekt tisti, ki ga gradijo ali so ga zgradili brez dokončnega gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem. Ali pa objekt, za katerega je bilo gradbeno dovoljenje odpravljeno ali razveljavljeno.
Neskladni objekt je tisti, ki ima sicer dokončno gradbeno dovoljenje, vendar se gradi ali je zgrajen v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem. Pri nevarnem objektu pa že ime pove, da je to objekt, ki ne izpolnjuje bistvenih zahtev in neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi, premoženje večje vrednosti, promet ali sosednje objekte.
Evidence pred letom 1995 so nepopolne
Kljub nepopolnim evidencam pa na ministrstvu za naravne vire ugotavljajo, da so največ nelegalnih objektov zgradili med letoma 1968 in 1995. »Popolne arhive ima država šele od 1995 dalje, do 1967 smo tako uspeli našteti 472.444 stavb, v omenjenem najbolj kritičnem obdobju že 484.104 stavbe, po letu 1995 pa le še 214.760 stavb. Natančnih ocen o številu nedovoljenih objektov vseeno ni mogoče podati,« so povedali na ministrstvu in dodali, da so imeli konec avgusta odprtih 3359 zadev s sklepom o dovolitvi izvršbe, trenutno pa so pri številki 3300 – toliko objektov je predvidenih za odstranitev.
Trend črnih gradenj se je po letu 1995 počasi začel obračati, čeprav devetdeseta leta tudi štejejo med leta tako imenovane hitre gradnje in pogostih črnih gradenj, šele po letu 2000 pa so postopoma širili zakonske rešitve in tudi inšpekcijsko delo.
Ljudi je v črno gradnjo gnala birokracija
Med glavne vzroke, zakaj sploh prihaja do črnih gradenj, na ministrstvu štejejo dolge roke postopkov pridobivanja gradbenega dovoljenja, pomanjkanje dokumentacije pred letom 1995 in tudi, da so inšpektorji zasuti s številom prijav. »Leta 2023 so prejeli 2786 prijav, leta 2024 pa 2866. Tako je bilo konec leta 2024 nerešenih še 8737 prijav, inšpektorjev pa je vedno manj. Leta 2023 jih je bilo 63, lani le še 54,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Med druge vzroke gradnje brez dovoljenja lahko uvrstimo še pomanjkanje nadzora predvsem na lokalni ravni, veliko je odprtih legalizacijskih postopkov iz preteklosti, v preteklosti je bilo tudi neurejeno prostorsko načrtovanje, velik vpliv pa ima seveda denar. To se vidi tudi po lokacijah črnih gradenj, saj so te zelo »mamljive« v turizmu ali tam, kjer preprosto primanjkuje stanovanj.
Slednje bi sicer lahko mirno zatrdili za vso Slovenijo, vseeno pa je večina črnih gradenj zdaj skoncentrirana v obmestnih območjih, na podeželju na kmetijskih zemljiščih ter na območjih z velikim pritiskom gradnje, kot so Obala in okolica Ljubljane ter druge turistične destinacije.
Za stanovanja in turizem
Najpogostejše oblike nedovoljenih gradenj so stanovanjske hiše, vikendi ali poletne hiške, gospodarski objekti, spremljevalne pritlične zgradbe in nekateri priključki, kot so nadstreški ali manjše poslovne zgradbe. »Pogosto graditelji povečajo število etaž glede na gradbeno dovoljenje, spreminjajo ali premikajo nadstreške ali dozidavajo sobe za hišami, v turističnih občinah pa najdemo tudi nezakonite apartmajske ali druge namestitvene zgradbe.«
»Ob tem poudarjamo, da število prijav ne odraža tudi dejanskega števila kršitev, temveč pogosto kaže na večjo družbeno občutljivost do tematike na določenem območju,« pravijo na ministrstvu.
Rušenje zadnji ukrep, legalizacija ni amnestija
A kaj lahko naredi država v boju proti črnim gradnjam? Lahko izda odločba o odstranitvi, sklep o izvršbi po drugi osebi ali odredi rušitev objekta. Zato imajo, po podatkih ministrstva, že omenjenih 3359 objektov na seznamu za rušitev. Na ministrstvu za naravne vire in prostor pojasnjujejo, da je rušitev zadnji ukrep, večina postopkov se konča s sanacijo: »Gradbena inšpekcija si prizadeva, da zavezanci obveznosti izpolnijo, ker je to hitrejša in učinkovitejša pot do zakonitosti objekta. Ob tem naj poudarimo, da legalizacija ni amnestija, ampak rešuje arhivske vrzeli za objekte pred letom 1995.«
Na UE Maribor še dodajajo, da res ne sme biti rešitev za vse nedovoljene gradnje. V postopku legalizacije tako najprej preverijo, ali so sploh podani pogoji za legalizacijo. »Legalizacija objektov daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja je bila možna še po 146. členu GZ-1, ki pa ga je ustavno sodišče razveljavilo. V naši upravni enoti smo od začetka leta 2024 in do vključno 31. 8. 2025 izdali 60 odločb za legalizacijo objektov po 145. členu GZ-1. Sredstva, pridobljena z vplačili nadomestil za degradacijo in uzurpacijo prostora, v polovici dobi občina, drugo polovico pa pobere proračun države.«
Julija manj gradbenih dovoljenj
Sicer se je julija letos število gradbenih dovoljenj za stavbe zmanjšalo, izdali so 514 gradbenih dovoljenj za stavbe ali za odstotek več kot junija. Pri tem jih je bilo za stanovanjske stavbe izdanih 205 ali za 11 odstotkov manj, za nestanovanjske pa 309 ali za 10 odstotkov več.
Z gradbenimi dovoljenji za stavbe, izdanimi julija, je bila predvidena gradnja 228 stanovanj, kar je za 26 odstotkov ali 81 stanovanj manj kot mesec prej. V enostanovanjskih stavbah jih je bilo načrtovanih 189 ali za 11 odstotkov manj, v večstanovanjskih pa 39 ali za skoraj polovico manj.
Največ novih stanovanj je bilo predvidenih v osrednjeslovenski statistični regiji, in sicer 22 odstotkov vseh. Sledile so savinjska ter gorenjska in podravska regija. V drugih statističnih regijah je bilo načrtovanih manj stanovanj, najmanj v posavski, primorsko-notranjski in zasavski.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
