Arhiv Štajerskega Tednika

Na proračunski postavki Spodbujanje turistične ponudbe so za letošnje leto rezervirali 10.000 evrov. S tem denarjem bodo financirali snemanje promocijskega filma o turistični ponudbi Haloz, poleg tega bo občinski odbor za negospodarske dejavnosti z namenom ohranitve nepremične kulturne dediščine začel iskati primeren, dostopen objekt, ki bi ga občina lahko odkupila in obnovila. Pri obnovi domačije bodo pomagali člani Društva za oživitev gradu Borl (DgB) in Turističnega društva (TD) Cirkulane, pozneje bodo domačine prosili za opremo, orodja in pripomočke domače obrti, zdaj pospravljene na podstrešjih, skednjih in kolarnicah …

Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je pojasnil: »Ugotavljam, da je v vseh občinah, kjer takšne objekte imajo, takšna stvar nerentabilna oz. se ne pokriva z lastnimi sredstvi.«

Koliko denarja bodo za nakup in obnovo potrebovali, za zdaj še ni mogel natančneje napovedati: »Računam, da bomo za nakup potrebovali kakih 30, 40 tisočakov, za obnovo pa še dvakrat toliko – okoli 80.000 evrov. Samo za kvadratni meter slamnate strehe bo treba plačati 70 evrov, na pet do deset let pa jo bo treba obnavljati. Tudi stroški vzdrževanja ne bodo majhni, zato zamisel o nakupu in obnovi kakšne domačije podpiram le do neke mere.«

Že pred več kot desetletjem so člani DgB, TD Cirkulane in Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze načrtovali ureditev zbirke vinogradniške in kletarske opreme, s katero bi popestrili turistično ponudbo. Idealni prostor so takrat videli v kleteh gradu Borl, ta pa je od leta 2010 za javnost povsem zaprt …

Kasneje so razmišljali o tipični cimprani viničarji v Malem Okiču. Predsednik cirkulanskega turističnega društva Anton Bratušek je dejal: »Pred leti sem v občinskem glasilu pisal, da je še čas, da jo poskusimo ohraniti. Danes nam hiška kaže zelo klavrno podobo in se je ne da več rešiti. Ena najlepših hišk, s katero smo se ponašali na koledarjih in naslovnicah glasil, tudi umetniki so jo slikali, se je porušila pred našimi očmi.« Župan Cirkulan je ob tem opozoril, da omenjena hiška načrtom občine tako ali tako ne bi ustrezala: »Objekt bi bil za obnovo sicer zelo primeren, vendar pa je lokacija neustrezna. Če že kupujemo kakšno hišo, mora imeti ustrezen dostop in parkirišča. Objekt v Malem Okiču tega nima, avtobus pa ne more stati sredi ceste.«

V več haloških občinah so se nakupa in obnove domačij že lotili; tako so npr. rešili Vukovo domačijo v Dobrini, Pušnikovo v Nadolah, pa Viničarski muzej na Gorci itd. Bratušek je poudaril, da je tudi v cirkulanski občini še kar nekaj za obnovo primernih domačij, ki so sicer obsojene na propad: »Propada nam del naše biti, naših navad in naše kulture. Čez nekaj let ne bomo imeli več česa obnavljati …«

Preberite več v Štajerskem Tedniku