Profimedia

Nuncij ima vlogo veleposlanika in zadnjih šest let je to delo opravljal Jean –Marie Speich. Francoza je namreč papež Frančišek imenoval za veleposlanika Svetega sedeža na Nizozemskem. Kdo bo prevzel njegovo mesto pa je najbolj odvisno, kako bo novi papež ocenil razmere v slovenski cerkvi in odnose med Slovenijo in Vatikanom.

V pričakovanju nastopa novega nuncija v Sloveniji bo opravljen nov krog pogovorov o položaju in vlogi cerkve v Sloveniji, prav tako pa bo opravljeno tudi srečanje s Slovensko škofovsko konferenco, so na naša vprašanja odgovorili na vladi.

Doslej največkrat omenjeni kandidat, ki bi lahko prevzel vodenje katoliške cerkve je Pietro Parolin, ki je že najmanj trikrat obiskal Slovenijo. Vatikanski državni tajnik, ki je položaj prevzel leta 2013, se je sestal tako s cerkveno kot politično oblastjo. Torej lahko predvidevamo, da razmere v Sloveniji zelo dobro pozna.

Financiranje zasebnih šol

Že ob prvem obisku, leta 2016, ko je odprl prostore nunciature, se je Parolin dotaknil financiranja zasebnih šol. Tedanjega predsednika vlade Mira Cerarja je opozoril, da je ustavna odločba, po kateri bi morale biti zasebne osnovne šole deležne stoodstotnega financiranja, še neuresničena.

Zakon o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja pravi, da zasebni, torej tudi katoliškim vrtcem in šolam, pripada 85 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za plače, druge osebne prejemke v skladu s kolektivno pogodbo in materialne stroške na učenca oziroma dijaka v javni šoli. Ostalo morajo zasebne šole kriti same. Ustavno sodišče je že leta 2014 ugotovilo, da tak položaj v resnici ni pravičen, zato je državnemu zboru naložilo, da v roku enega leta uskladi zakon z ustavo. Vendar se to do še do zdaj ni zgodilo.

Nedokončana denacionalizacija

Na vladi so nam sicer zagotovili, da med Slovenijo in Svetim sedežem ni odprtih vprašanj. Tudi iz tiskovnega urada Slovenske škofovske konference so nam odgovorili, da so vse zadeve pravno načeloma rešene. Z izjemo nekaj denacionalizacijskih postopkov.

Od več kot 39.000 vloženih zahtevkov za vračilo po drugi svetovni vojni denacionaliziranega premoženja je bilo konec leta 2024 nerešenih le še 75. Med njimi tudi zahtevek Nadškofije Ljubljana, ki je verjetno eden najzahtevnejših. Škofija namreč zahteva vrnitev 21.000 hektarjev zemljišč oziroma 2000 parcel, od tega jih okoli 15.000 hektarjev leži v Triglavskem narodnem parku. Še vedno tudi ni končan denacionalizacijski zahtevek, v katerem Križniški red zahteva, da mu Mestna občina Ljubljana vrne cerkev pri Križankah.

Obdavčenje nepremičnin

V cerkvi završi tudi vsakič ob omembi davka na nepremičnine. Del politike se namreč zavzema, da bi morali biti obdavčeni tudi sakralni objekti, čemur pa slovenski škofje ostro nasprotujejo.

V izjavi, ki so jo slovenski škofi napisali v začetku januarja so zapisali, da jih skrbi predlog novega nepremičninskega davka s 1,45-odstotno davčno stopnjo na posplošeno tržno vrednost stanovanjskih nepremičnin. Dodali so, da bi tak zakon močno prizadel slovenske župnije in druge ustanove.

Jaka Koren

Dialog med cerkvijo in državo

Tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference nam je na vprašanje o odprtih zadevah med državo in katoliško cerkvijo odgovoril, da gre za interno dogajanje in dokumente, ki jih ne morejo deliti z javnostjo. Pa vendar vladni svet za dialog s cerkvijo, ki ga je ustanovila Janševa vlada, ne obstaja več. Aktivnih pogovorov pa trenutno tudi ni, dodajajo pri škofovski konferenci.

Ima pa Katoliška Cerkev vseeno določene prošnje, ki bi jim lahko država v duhu dobrega medsebojnega sodelovanja prisluhnila in prišla nasproti, so zapisali pri škofovski konferenci. Vladnega sveta v ta namen ni, aktivnih pogovorov trenutno tudi ne. Na vladi pa pravijo, da med katoliško cerkvijo in državo poteka reden dialog. Za to pa je zadolžen državni sekretar na vladi Vojko Volk, ki skrbi za odnose z verskimi skupnostmi.

Zelo pomemben korak je tudi dogovor o prenosu posmrtnih ostankov žrtev iz Macesnove gorice iz neprimernih prostorov kočevske komunale v začasno hrambo v državno kostnico v Škofji Loki, pri čemer ne gre samo za pietetno dejanje, ampak tudi za simboličen prispevek k narodni spravi, so dodali na vladni strani.