Profimedia

Ob izpraznitvi apostolskega sedeža je po starodavni tradiciji za izvolitev novega papeža pristojen kardinalski zbor. Kardinali izbirajo papeža med posebnim postopkom, imenovanim konklave, pravico in dolžnost voliti pa imajo le tisti, ki na dan papeževe smrti še niso dopolnili 80 let. V kardinalskem zboru, ki trenutno šteje 252 članov, je takih 135, konklava pa naj bi se udeležilo 133 kardinalov, dva zaradi bolezni ne bosta sodelovala.

Najdaljši trajal skoraj tri leta

Najdlje trajajoči konklave v zgodovini Katoliške cerkve je bil po smrti papeža Klemna IV. v 13. stoletju, ki je trajal kar skoraj tri leta, od 29. novembra 1268 do 1. septembra 1271. Lokalni prebivalci v Viterbu v današnji Italiji so izgubili potrpljenje: zaklenili so kardinale v palačo, jim zmanjšali količino hrane in odstranili streho s stavbe, da bi jih spodbudili k odločitvi. Od tod tudi ime konklave; izvira iz latinskega izraza cum clave oziroma pod ključem

Ves čas volitev sicer veljajo zelo stroga pravila glede komuniciranja z zunanjim svetom. Kardinalom volivcem je med volitvami prepovedan vsakršen stik z zunanjim svetom in so pod prisego zavezani molčečnosti. Kardinali glasujejo tako, da na volilne lističe zapišejo ime tistega od njih, za katerega po svojem prepričanju in navdihu Svetega duha menijo, da je najprimernejši za poglavarja Rimskokatoliške cerkve.

Volitve novega papeža so tajne

Edini način volitev novega papeža so tajne volitve (per scrutinium). Za izvolitev sta potrebni dve tretjini veljavnih glasov od vseh navzočih kardinalov elektorjev. Kardinali ime napišejo na listek, te nato vržejo v volilno skrinjico. Po preštetju lističe sežgejo. Če nihče od kandidatov ne zbere dveh tretjin glasov, glasovanje ponovijo, a največ štirikrat na dan - dvakrat dopoldne in dvakrat popoldne.

Lističem pred sežigom dodajo posebne kemikalije, s čimer dosežejo, da se iz dimnika Sikstinske kapele pokadi črn dim, če novi papež ni bil izvoljen, in bel, če je bil. Izvolitev pospremi tudi zvonjenje. Medtem ko so ostala določila o postopku izvolitve natančno opisana v kanonskem pravu in dokumentih Svetega sedeža, je bel oziroma črn dim le običaj.

Profimedia

Če kardinali v treh dneh ne izvolijo papeža, se volitve prekinejo za en dan. Dan premora je med drugim namenjen molitvi in medsebojnemu pogovoru kardinalov. Volitve se nato nadaljujejo in če papež še ni izvoljen, se po sedmih skrutinijih ponovno prekinejo. Volitve se po ponovni prekinitvi lahko nadaljujejo še sedem skrutinijev.

Če do tedaj papež še vedno ni izvoljen, kardinal kamerleng povabi volivce, naj izberejo enega od dveh možnih načinov volitev: da papeža izbirajo med vsemi kandidati ali pa med dvema kandidatoma, ki sta pri zadnjem glasovanju dobila največ glasov. Za odločitev glede nadaljnjega načina volitev je potrebna absolutna večina glasov. Da je kandidat izvoljen za papeža, mora zbrati najmanj dve tretjini glasov.

Habemus papam! - Imamo papeža!

Ko eden od kardinalov dobi potrebno število glasov, ga dekan kardinalskega zbora vpraša, ali sprejme papeški položaj. Če je odgovor pritrdilen, ga vpraša, kakšno ime si je izbral, in s tem se konklave zaključi. Nato najstarejši kardinal z balkona bazilike svetega Petra sporoči čakajoči množici: Habemus papam - Imamo papeža. Ta se nato prvič pojavi pred verniki v papeških oblačilih in podeli blagoslov urbi et orbi, mestu in svetu.

Za najkrajšega velja konklave iz leta 1503, na katerem je bil v le nekaj urah izvoljen papež Julij II. Tudi zadnja dva konklava sta bila kratka - papež Benedikt XVI. je bil leta 2005 izvoljen v četrtem krogu, papež Frančišek pa leta 2013 v petem krogu glasovanja.