Freepik

Kar je bilo nekoč tehnološka novost, je danes za številne kupce najhitrejši in najugodnejši način nakupa. Po podatkih iz trgovinske panoge se pri nas do 70 odstotkov manjših nakupov opravi na samopostrežnih blagajnah. A zato cene ne bodo nič nižje.

Številni kupci uporabljajo samopostrežne blagajne predvsem zaradi hitrosti postopka, čakanje v vrsti je krajše, če se seveda kje ne zatakne s kodo ali pri plačilu. Kupcem pride prav, da jim ni treba predolgo čakati za plačilo, le kakšno minuto ali dve, sicer pa je na voljo za pomoč »dežurna« prodajalka. Ta hkrati preverja, da se pri takem nakupovanju ne pojavljajo goljufije.

Kupci bi se razveselili popusta

Kljub prevladujoči uporabi sicer samopostrežne blagajne niso priljubljene pri vseh. Del potrošnikov meni, da je proces prezapleten in jim povzroča dodatne obremenitve. Zato skeniranje izdelkov raje prepustijo blagajničarkam, enako velja za popuste, saj se na hitri blagajni hitro zgodi, da kupec preprosto pozabi še na to ugodnost, in če je vrsta nekoliko daljša, si želi čim prej končati nakup, »sicer čutiš poglede od zadaj, ki te priganjajo, oziroma drugi kupci zavijajo z očmi, češ zakaj ne skeniraš hitreje«, se je pridušala ena od strank.

A ne le to, na Hrvaškem se je denimo pojavila pobuda, da bi bili izdelki ob nakupih na hitrih blagajnah nekoliko cenejši, saj je hitrih blagajn vse več, za nadzor teh pa je lahko pri trgovcu zadolžen le en zaposleni. »Danes kupci opravljajo še marsikatero nalogo trgovcev, zakaj torej ne bi bili upravičeni do vsaj simbolnega popusta?« se sprašuje druga potrošnica.

Profimedia

Si zato zaslužimo nagrado?

Nas Hrvaškem tako začenjajo javno razpravo o tem, kako potrošniki s samostojnim skeniranjem, tehtanjem, pakiranjem in plačevanjem prevzemajo delovna opravila več zaposlenih, in tu bi se jim verjetno lahko pridružili tudi potrošniki iz drugih držav. Predlagajo petodstotni popust za vse kupce, ki izberejo samopostrežne blagajne. Potrošniki seveda tak predlog pozdravljajo, številni na Hrvaškem ga ocenjujejo kot razumno spodbudo za tiste, ki sami prevzemajo proces nakupa.

Trgovcem ideja ni všeč

A ob tem so se oglasili tudi trgovci na Hrvaškem, ki predlogu – pričakovano – nasprotujejo. Po njihovih besedah so samopostrežne blagajne že same po sebi ugodnost za kupce, saj omogočajo hitrejšo pot skozi trgovino, torej naj bi bila to dovolj velika spodbuda in korist.

Korist imajo vsekakor tudi trgovci, ki lahko ob pomanjkanju kadra del zaposlenih preusmerijo k nalogam, ki kupcem zagotavljajo dodatno pomoč, ali pa se zaposleni ukvarjajo z urejanjem in polnjenjem polic. Po drugi strani je postavitev hitrih blagajn velik finančni zalogaj, vendar jim dolgoročno zagotovo prinaša koristi tudi pri optimizaciji upravljanja s trgovinami.

Profimedia

Popusti so odločitev trgovca

Odgovorni sicer poudarjajo, da so popusti predvsem odločitev trgovca, ne države. In tako vse kaže, da popustov na samopostrežnih blagajnah v prihodnje ne bo.

Na slovenskem ministrstvu za gospodarstvo so povedali, da naš zakon o varstvu potrošnikov in pravilnik o označevanju cen »ne predvidevata dveh prodajnih cen blaga. Oba določata, da mora biti cena vidno označena oziroma mora biti vse blago na prodajnem mestu označeno s prodajno ceno. Če podjetje objavi znižanje cen blaga, v znesku, odstotku popusta ali na drug način, in tudi če bi šlo za popust na celoten nakup, pa se mora tudi to označiti skladno z določbami o znižanju cen.«

Dodajajo, da pri prodajnih pogojih in cenah na samopostrežnih blagajnah ne zaznavajo posebnih diskriminatornih okoliščin za kupce. Tako nekako ne prevzemajo odgovornosti za vprašanje, češ, če bi le prišlo tako daleč, bi se moralo s tem ukvarjati ministrstvo za delo.

Tudi pri nas ne bo prilagoditve cen 

Pri trgovcu Tuš so povedali, da je seveda največja prednost samopostrežnih blagajn večja pretočnost, da pa so vedno prisotni tudi asistenti, ki so kupcem na voljo za pomoč. »V preteklih letih smo število samopostrežnih blagajn postopno povečevali, zlasti v večjih trgovinah, kjer to kupcem najbolj koristi. Tudi v prihodnje načrtujemo njihovo širitev. Res pa je tudi, da na teh blagajnah beležimo zlorabe, vendar takih primerov ni veliko. Velika večina kupcev jih uporablja korektno,« so dodali. Vendar ne razmišljajo o tem, da bi cene izdelkov prilagajali glede na izbrani način plačila, in ugodne cene raje zagotavljajo prek znižanja osnovnih cen.

Pri Hoferju so odgovorili zelo kratko in jedrnato. Hitrih blagajn namreč nimajo, tako je tudi pri nekaterih drugih trgovcih, vendar tudi niso povedali, ali bi jih v prihodnje lahko uvedli.

Primož Lavre

Asistenti zagotavljajo pomoč in preverjajo poštenost kupcev

V Sparu pa so prepoznali prednosti hitrih blagajn in jih uvajajo vse več, kot pravijo, predvsem za nakupe z manjšim številom izdelkov. In tudi tam so seveda prisotni asistenti. »Tudi kadar niso neposredno ob blagajni, opravljajo druga pomembna dela v trgovini: zlaganje izdelkov na police, skrb za urejenost prodajnih površin in pomoč pri iskanju izdelkov. Še vedno sicer ponujamo tudi klasične blagajne, saj želimo, da si kupci lahko izberejo način plačila, ki jim najbolj ustreza,« pojasnjujejo.

Tudi v Sparu zaznavajo zlorabe na samopostrežnih blagajnah, deleža teh sicer ne morejo natanko izmeriti, vendar ocenjujejo, da je ključna prisotnost zaposlenih ob samopostrežnih blagajnah, ki kupcem pomagajo pri skeniranju in plačilu.

»Pri cenah sledimo razmeram na trgu in kupcem ponujamo akcije in popuste, ob tem pa več kot 2800 izdelkom zagotavljamo nespremenjeno, trajno znižano ceno. Trg dela v trgovini je zahteven, vendar se s kadrovskimi izzivi uspešno soočamo in nam za zdaj uspeva zagotavljati dovolj zaposlenih v prodajalnah,« pa komentirajo razmere na trgu dela.