Shutterstock

Celiakija je torej avtoimunska bolezen, pri kateri telo ne prenaša glutena, beljakovine, ki se nahaja v pšenici, ječmenu, rži in nekaterih izdelkih iz ovsa. Ko oseba s celiakijo zaužije gluten, imunski sistem napade sluznico tankega črevesa, kar vodi v poškodbe črevesnih resic. Te so pomembne za vsrkavanje hranil, zato lahko pride do pomanjkanja vitaminov in mineralov. Med glavnimi simptomi celiakije lahko naštejemo pogoste driske ali zaprtja, napenjanje, bolečine v trebuhu, utrujenost, slabokrvnost ter tudi kožne spremembe, pri otrocih pa počasnejšo rast in razvoj.

Vzrokov je več

Žal je edino učinkovito zdravljenje dosmrtna stroga brezglutenska dieta saj mora bolnik – izločiti vse vire glutena. Po odstranitvi glutena se črevesje postopoma zaceli in simptomi izzvenijo.

Kot vzroke za pojav te bolezni stroka navaja genetiko (bolniki s celiakijo imajo gene HLA-DQ2 ali HLA-DQ8 zaradi katerih se lahko imunski sistem napačno odzove na gluten. Am gluten lahko sproži reakcijo, ki napade sluznico tankega črevesa, obstajajo pa tudi zunanji vzroki kot so virusne okužbe (na primer v otroštvu, ko se telo uči imunskih odzivov), stres, hormonske spremembe, nosečnost ali porod in podobno.

Celiakija se lahko pojavi v katerikoli starosti, ni pa je možno preprečiti in edini način, da se bolezen obvlada, je življenjska brezglutenska dieta.

Jure Zauneker

Do 18. leta pomoč, potem se obrišejo pod nosom

A sama bolezen lahko bolnikom povzroča še druge težave in sicer pri zdravstvenem zavarovanju. Slovensko društvo za celiakijo namreč opozarja, da je bolnik s celiakijo do 18. leta starosti oziroma do 26. leta, če se šola, potreben posebne nege in tako eden od staršev prejema dodatek za nego, ki trenutno znaša 125,81 evrov. »Od 18. oziroma 26. leta  starosti dalje pa je s pravnega vidika popolnoma zdrav in ne dobi ničesar. A ker je celiakija doživljenjska bolezen, v SDC podpiramo pobudo, da bi bili bolniki deležni mesečne finančne pomoči za odrasle bolnike s celiakijo. S tem bi jim omogočili kompenzacija povišanih stroškov, ki jih imajo ti bolniki zaradi njihovega edinega zdravila, stroge brezglutenske diete,« so zapisali v SDC.

Dva do sedemkrat dražja hrana

Ta mesečni prejemek pa ne bi bil odvisen od socialnega statusa bolnikov in ne bi bil  obdavčen. Bojijo se namreč, da bi s spremembo zakonodaje o socialno-varstvenih prejemkih izpustili nekatere bolnike s celiakijo, ob tem pa poudarjajo, da je »brezglutenska hrana že tako dva do sedemkrat dražja od običajne hrane inflacija pa je to razmerje v zadnjih letih samo še povečala.«  

A od njihove prve pobude mineva že dve leti, v tem času pa se veliko ni premaknilo, zato ministrico za zdravje ponovno pozivajo, da naj nekaj stori k lajšanju tudi finančnih težav bolnikov s celiakijo.

Strogo upoštevanje brezglutenske diete je namreč edino medicinsko priznano zdravilo pri celiakiji. Ker pa je ta hrana zelo draga, ta za nekatere bolnike predstavlja večje finančno breme. Posledično si hrane ne morejo privoščiti in to pripelje do novih zdravstvenih zapletov.

Profimedia

»Slovenija je ena redkih evropskih držav, kjer so stroški zdravljenja celiakije z brezglutenske dieto v celoti prepuščeni posamezniku,« še poudarjajo na SDC.

Kaj je varno in kaj ni

Med »varna« živila, ki so naravno brez glutena, spadajo na primer sveže meso, ribe, jajca, sveže sadje in zelenjava, riž, koruza, ajda, kvinoja, proso ali mnogi  naravni mlečni proizvodi (jogurt, kislo mleko, sir).

Prepovedana ali neželena pa so vsa pšenična živila (kruh, testenine, pecivo, pšenična moka, bulgur, kuskus), ječmen in izdelki iz ječmena, rž ali oves.

Najbolj zahrbtni pa so izdelki, kjer so viri glutena skriti.  Na primer omake, juhe, prelivne mešanice, sojina omaka, malt ali sladila iz ječmena (ki so na primer v nekaterih sladicah, piškotih, pijačah), predelani mesni izdelki (salame, hrenovke, za vezavo uporabljajo pšenični škrob ali gluten), ali pivo.

Profimedia

Občasno pa ljudje, tudi če nimajo celikalije, vseeno jedo brezglutensko hrano, pogosto pa je v zadnjem času to to tudi posledica »mode«, ker se o celiakiji veliko govori in piše.

Veliko bolnikov ne ve za bolezen

Resnični bolniki pa se soočajo še z eno težavo. Pri nas kar 80 odstotkov bolnikov ostaja skritih, torej so brez diagnoze, a slabo počutje pripisujejo različnim drugim vzrokom. Zato v SDC še pozivajo, da bi morali okrepiti diagnostiko za to bolezen.

Zaradi nje pa se morajo bolniki v veliki meri odreči prehranjevanje izven doma. Obiski gostiln in družabnih dogodkov s kosili ali večerjami postanejo za njih tako rekoč nemogoči, pri nas pa ni veliko možnosti, da bi se varno prehranjevali izven doma. Mnogo gostiln nima fizično ločenih kuhinj za pripravo brezglutenske hrane, uspeli smo našteti le nekaj točk po Sloveniji, kjer so gostilne povsem posvečene brezglutenski hrani.