Čebelarji v skrbeh: Zaradi vročine grozi bolj »kilav« novi rod čebel
Dolgotrajna vročina in suša ne povzročata težav le ljudem, temveč tudi čebelam. Največji problem predstavljata pomanjkanje vode in cvetnega prahu, ki ga čebele nujno potrebujejo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Dolgotrajna vročina in suša ne povzročata težav le ljudem, temveč tudi čebelam. Kot opozarja podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Marko Alauf, so največji težavi trenutno pomanjkanje vode in cvetnega prahu, kar lahko resno vpliva na razvoj čebeljih družin v prihodnjih mesecih.
Družina porabi pol litra na dan
Kot je pojasnil Alauf, morajo čebele intenzivno začeti zračiti panj, ko se temperature dvignejo nad 35 stopinj Celzija. Ena čebelja družina za hlajenje na dan potrebuje približno pol litra vode.
Čebele, ki so sicer namenjene prinosu cvetnega prahu, se morajo naenkrat preusmeriti na druge naloge, prinos vode. V panju nato panjske čebele kapljice shranjujejo v celice in jih razpršujejo, s čimer ohlajajo notranjost panja. Voda pa ni pomembna le za uravnavanje temperature znotraj razgretih panjev, ampak tudi za razvoj ličink.
Posledice bodo vidne spomladi
Še večjo skrb med čebelarji povzroča pomanjkanje cvetnega prahu. Zaradi suše številne medonosne rastline slabo uspevajo, zato ga čebele težko naberejo dovolj. »Če cvetnega prahu ni, je to za čebele katastrofa. V njem so beljakovine, glikogen, lipidi, vitamini in druge hranilne snovi, ki jih čebele nujno potrebujejo,« opozarja Alauf.
Pomanjkanje cvetnega prahu bo po njegovih besedah najbolj prizadelo dolgožive zimske čebele. Te živijo približno šest mesecev in morajo v svojem maščobnem tkivu nakopičiti dovolj hranilnih snovi, da preživijo zimo. Spomladi nato ta zaloga predstavlja vir energije za razvoj prvih mladih čebel. Če bodo zimske čebele zaradi pomanjkanja cvetnega prahu podhranjene, bo spomladanski razvoj čebeljih družin precej slabši.
Kljub vsemu »povprečna« letina
Kot je poudaril Alauf, čebele brez pomoči čebelarjev težko preživijo. Ti jim zagotavljajo ustrezne pogoje za razvoj in skrbijo, da imajo dostop do vode tudi v najbolj vročih obdobjih, je pojasnil.
Kljub zahtevni sezoni pa letošnja letina medu ni med najslabšimi. Alauf ocenjuje, da je povprečna, predvsem ker so bila pretekla leta za čebelarje še precej težja. Največ je gozdnega medu, ki je mešan, nekaj pa tudi kostanjevega. Kot poudarja, je prav raznolikost ena največjih prednosti slovenskega medu: »Naša uboga čebelica pobere tisto, kar najde!«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
