Konec ujetništva: Slovenec je ob Niagari zgradil imperij - zdaj ga ni več
Marineland, ki ga je ob Niagari zgradil slovenski izseljenec John Holer, po desetletjih uspeha, protestov in poginov živali dokončno ugaša.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Le nekaj kilometrov od Niagarskih slapov je več kot 60 let deloval nenavaden svet, v katerem so se predstave z orkami in delfini prepletale z živalskim vrtom in velikim zabaviščnim parkom.
Marineland je bil za številne kanadske družine del poletnih počitnic.
Obiskovalci so si ogledali nastope morskih sesalcev, se približali belugam, hranili jelene in se nato odpravili na vlak smrti.
Park je desetletja sodil tudi med največje kanadske oglaševalce. Njegov nalezljivi televizijski in radijski napev s sloganom »Vsi imajo radi Marineland« je poznala skoraj vsa država, piše kanadska tiskovna agencija.
Danes po poteh ni več obiskovalcev. Drevesa in grmovje obraščajo tire Dragon Mountaina, nekoč predstavljanega kot največji jekleni vlak smrti na svetu, dele drugih naprav pa so že razstavili in prodali.
Med praznimi tribunami in mirujočimi atrakcijami vztrajajo zadnje živali.
Trinajst belug so že preselili v ameriške akvarije. V Marinelandu jih ostaja še 17, poleg njih pa štirje delfini.
Ko se bo selitev končala, v Kanadi ne bo več kitov ali delfinov v ujetništvu, navaja kanadska tiskovna agencija.
Park je zgradil Slovenec
Za parkom je stal slovenski izseljenec Ivan Holerjam, pozneje znan kot John Holer. Rodil se je leta 1935 v vinogradniški družini. Študiral je vinsko kemijo, po povojni nacionalizaciji družinske posesti pa je zapustil domovino, navaja kanadska tiskovna agencija.
Najprej je delal v vinarstvu v Avstriji, nato pa se je za krajši čas znašel v münchenskem cirkusu Krone, kjer se je srečal z nastopi in šolanjem živali.
Leta 1957 se je preselil v Kanado. V vinski industriji sprva ni našel prave priložnosti, zato je opravljal različna dela, tudi v ladjedelnici na območju Niagare.
Po pripovedovanju Andrewa Burnsa, dolgoletnega svetovalca družine Holer, je Slovenec s sodelavci zasnoval zabaviščno napravo in načrte prodal Disneyju.
Z zaslužkom je leta 1961 kupil manjše zemljišče ob cesti, po kateri so se množice turistov vozile proti Niagarskim slapovom.
Začetek je bil skromen. Holer je najel denar, kupil dva jeklena bazena, ju zvaril skupaj ter iz Kalifornije pripeljal tri morske leve.
Za ogled je zaračunal 25 centov, prav toliko pa še obiskovalcem, ki so želeli živali nahraniti.
Zaslužek je vlagal v širitev, kupoval okoliška zemljišča in dodajal nove živali.
Prvotni Marine Wonderland je sčasoma postal Marineland of Canada. Morskim levom so se pridružili tjulnji, mroži, delfini, beluge in orke, na kopnem pa levi, tigri, medvedi in jeleni.
Zrasli so stadioni za predstave, veliki bazeni in zabaviščne naprave, med njimi Dragon Mountain in visoki stolp Sky Screamer.
Milijoni obiskovalcev so prihajali predvsem zaradi ork in največje skupine belug v ujetništvu na svetu
Holerjeva zgodba je v Kanadi dolgo veljala za zgled izseljenskega uspeha. Mladenič iz Slovenije je v novo državo prišel brez večjega premoženja, nato pa ob eni najbolj obiskanih naravnih znamenitosti na svetu zgradil turistični imperij.
Toda Marineland je nastal v času, ko je le malo obiskovalcev dvomilo o predstavah z velikimi morskimi sesalci.
Ko se je odnos javnosti do živali v ujetništvu začel spreminjati, se je začel krhati tudi ugled parka.
Pred vhodom so se zbirali protestniki
Nasprotniki ujetništva kitov in delfinov so pred Marinelandom protestirali že več desetletij.
Sprva so ostajali na robu javne razprave, pozneje pa so shodi pritegnili vse več ljudi.
Aktivisti so opozarjali, da živali, ki v naravi preplavajo velike razdalje in živijo v zapletenih družbenih skupinah, ne sodijo v betonske bazene.
Spor se je zaostril leta 2011, ko so nekdanji zaposleni javno spregovorili o domnevnih težavah z vodnim sistemom ter kožnih in očesnih obolenjih nekaterih živali.
Marineland, družina Holer in njihovi predstavniki so vse očitke o zlorabi ali zanemarjanju zavračali ter poudarjali, da za živali skrbijo veterinarji in usposobljeni oskrbniki.
Eden najbolj prepoznavnih nasprotnikov parka je postal nekdanji trener Phil Demers, ki je v Marinelandu delal 12 let in se posebej navezal na mrožinjo Smooshi.
Ko je park zapustil in začel javno opisovati domnevno trpljenje živali, ga je Marineland tožil zaradi vdora na posest in domnevnega načrtovanja kraje mrožinje.
Demers je odgovoril s protitožbo, kampanjo za preselitev Smooshi in rednim nastopanjem na protestih.
Pravni boj je trajal skoraj desetletje ter ga stal okoli četrt milijona kanadskih dolarjev, je poročal britanski Guardian.
Spor se je končal leta 2022, ko je Marineland tožbo umaknil in pristal na preselitev Smooshi ter njenega mladiča.
Primer je postal simbol širšega spora. Marineland je trdil, da aktivisti in nekdanji zaposleni posamezne dogodke predstavljajo brez konteksta, nasprotniki pa so parku očitali, da se na kritike odziva s tožbami namesto z večjo preglednostjo.
Orka, ki je postala obraz propada starega Marinelanda
Najmočnejši simbol polemik je bila orka Kiska. Leta 1979 so jo kot mladiča ujeli v islandskih vodah in jo pripeljali v Kanado.
Sprva je nastopala pred občinstvom, zadnje desetletje življenja pa je preživela sama, ločena tudi od skupine belug.
Po spletu so se širili posnetki, na katerih je plavala v krogih ali udarjala ob steno bazena.
Aktivisti so jo začeli imenovati »najbolj osamljena orka na svetu« in zahtevali njeno preselitev v morsko zavetišče.
Marineland je opozarjal, da bi bil prevoz stare živali nevaren. Kiska je leta 2023, stara približno 47 let, poginila po poslabšanju zdravstvenega stanja.
Bila je zadnja orka v kanadskem ujetništvu.
V šestih letih umrlo 20 kitov
Leta 2019 je imel Marineland 54 belug. Od takrat je po evidenci Kanadskega tiska, ki temelji na uradnih izjavah in notranjih dokumentih oblasti, v parku poginilo 19 belug in Kiska - skupaj 20 kitov.
Leta 2021 so ontarijske oblasti vse morske sesalce v parku razglasile za živali v stiski in odredile izboljšanje vodnega sistema.
Marineland je v prenovo vložil več milijonov. Glavni provincialni inšpektor za zaščito živali je konec leta 2024 za kanadsko tiskovno agencijo dejal, da voda po ugotovitvah nadzora ni bila vzrok evidentiranih poginov.
Vodstvo parka je kot razloge za smrti navajalo starost, bolezni in spore med živalmi.
Kritiki so kljub temu opozarjali, da veliko število poginov zahteva jasnejše odgovore.
Marineland je leta 2024 doživel tudi obsodbo zaradi ravnanja s tremi črnimi medvedi. Kot je poročala AP, je sodišče ugotovilo kršitev ontarijskih pravil o zaščiti živali.
Zakon je končal star poslovni model
Kanada je junija 2019 sprejela zakon, ki je prepovedal novo ujetništvo in razmnoževanje kitov, delfinov ter pliskavk.
Obstoječe živali v Marinelandu so lahko ostale, park pa jih ni več smel vzrejati in z njimi nadaljevati nekdanjega modela predstav.
Kanadska vlada je pozneje zapisala, da gre za čuteče divje živali, ki ne sodijo za steklo zaradi zabave ljudi. Nova pravila so zaostrila tudi pogoje za njihov uvoz, izvoz in morebitno selitev.
Holer je umrl leta 2018, leto pred spremembo zakona. Park je prevzela njegova žena Marie Holer, ki ga je leta 2024 ponudila naprodaj.
Tisto poletje je Marineland obiskovalce sprejemal le dva meseca in to brez delujočih zabaviščnih naprav.
Marie Holer je umrla septembra, le nekaj dni po zadnjem zaprtju parka za javnost.
Za ograjo so ostali obsežno zemljišče, zapuščene naprave in desetine živali, ki so potrebovale stalno oskrbo.
Samo vsak od dveh največjih bazenov z belugami vsebuje približno 38 milijonov litrov vode, ki jo je treba filtrirati in soliti.
Park ni več prodajal vstopnic, stroški pa so ostali visoki.
Najprej Kitajska, nato grožnja z evtanazijo
Marineland je sprva nameraval 30 belug preseliti v velik zabaviščni kompleks Chimelong Ocean Kingdom na Kitajskem.
Kanadska vlada je prošnjo zavrnila, ker bi lahko živali tam znova uporabljali za razmnoževanje in predstave, je oktobra lani poročala AP.
Park je nato opozoril, da mu zmanjkuje denarja za hrano, veterinarsko oskrbo in vzdrževanje bazenov.
Vladi je sporočil, da bo brez finančne pomoči ali dovoljenja za selitev živali morda prisiljen evtanazirati.
Napoved je sprožila ogorčenje aktivistov, ki so vodstvu očitali, da z življenji živali pritiska na državo, potem ko je prav z njimi desetletja ustvarjalo prihodke.
Kanadske oblasti so nazadnje podprle načrt preselitve v akvarije v ZDA in Španiji. Živali naj bi razporedili med ustanove v Chicagu, Atlanti, San Antoniu in San Diegu ter Oceanogràfic v Valencii, poroča AP.
Največja skupinska selitev ujetih kitov
Prvih šest belug so iz Marinelanda odpeljali julija, čez dva tedna pa še sedem.
Živali so s posebej izdelanimi ponjavami in žerjavi dvignili iz delno izpraznjenih bazenov, jih spustili v posode z vodo ter s policijsko varovanimi tovornjaki odpeljali na letališče v Torontu. Od tam so jih s tovornimi letali prepeljali v Chicago in San Antonio.
Kanadska tiskovna agencija selitev opisuje kot največjo skupinsko premestitev ujetih kitov doslej.
Pred vsakim odhodom veterinarji pregledajo zdravstveno stanje živali, trenerji pa jih navadijo na transportno opremo in omejeni prostor.
Operacija ni brez tveganja. Od petih belug, ki so jih leta 2021 iz Marinelanda preselili v Mystic Aquarium v Connecticutu, so tri pozneje poginile.
Akvarij je smrti pripisal boleznim, ki naj bi obstajale že pred njihovim prihodom.
Novi domovi bodo še vedno akvariji, ne odprto morje. Del zaščitnikov živali selitev podpira kot edino izvedljivo rešitev za živali, vajene človeške oskrbe, drugi opozarjajo, da se beluge le selijo iz enega sistema ujetništva v drugega.
Na območju parka naj bi zraslo nekaj novega
Ko bodo odšle še zadnje živali, nameravajo prodati tudi obsežno zemljišče nekaj kilometrov od slapov Horseshoe Falls.
Zaradi lege gre za izjemno dragoceno razvojno območje, na katerem bi lahko zrasli hoteli, stanovanja ali nova turistična četrt.
Kaj bo na njem nastalo, še ni znano. Jasno pa je, da Marinelanda v nekdanji obliki ne bo več.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
