Nova pravila za bolniški stalež v Sloveniji: kaj se je spremenilo v 2026
Absentizem je postal velika težava, zato so odgovorni poostrili nadzor nad bolniškimi odsotnostmi. A to je za seboj potegnilo tudi veliko odvečne birokracije.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Kot je zapisal bralec, mora zdaj pacient »izpolniti, podpisati in oddati zdravniku osebno ali skeniran, tiskanje je torej nujno potrebno, formular in ga preko katere od aplikacij za komunikacijo ali osebno predati osebnemu zdravniku. Zakaj? Zato, da osebni zdravnik odobri bolniški stalež v primeru specialističnega pregleda. Ob tem je potrebno opredeliti, koliko časa si porabil za pot do in od specialista, upoštevati pa tudi koliko časa si čakal na pregled in koliko je pregled trajal. Po mojem mnenju je to nepotrebna birokracija, medicinske sestre pa tako zbirajo samo še dodatne papirje.
Če vse skupaj traja recimo sedem ur, zdravnik ne more predpisati bolniške za osem ur, ampak bi se moral pacient za eno uro vrniti na delovno mesto, ne glede na to, ali je to sploh izvedljivo. In kako rešiš manko ur, ki ob tem nastanejo? Z dopustom. Delodajalci so neizmerno zadovoljni, zaposleni in medicinsko osebje pa niti malo.«
Poostreni nadzor s posebnimi formularji
In res, od prvega januarja letos je ZZZS poostril pogoje za izdajo bolniškega staleža za spremstvo in za specialistične obravnave. Spremstvo pa mora zdravnik odobriti pred potovanjem (razen v nujnih primerih).
»Bolniški stalež za spremstvo ali specialistične preglede se izdaja po urah, le izjemoma za ves delovni dan. Izvajalci zdravstvenih storitev morajo izdati potrdilo pri čemer se upošteva dejanski čas potovanja, zamude na cestah, čas čakanja na zdravstveno storitev in čas za izvedbo zdravstvene storitve,« so povedali na ZZZS.
Pripravljajo spremembo
Sicer zadostuje že pisna ali ustna izjava, pri tem pa posebnosti delovnega mesta ali poklica ne vplivajo na število ur odobrene začasne zadržanosti od dela. Poleg tega omenjena izjava zavarovanca ni obvezna v vseh primerih, temveč le, ko dejanski čas bistveno presega običajni čas potovanja k izvajalcu zdravstvenih storitev.
Na ZZZS še pravijo, da digitalizacijo komunikacije med ambulanto in pacientom omogoča portal zVem in ali elektronska pošta. »Izjavo zavarovanca ambulanta le dokumentira v svojo dokumentacijo, zato dodatno ne obremenjuje zdravstvenih delavcev, temveč jim posreduje dodatno informacijo, da lahko predpišejo bolniški stalež v pravilnem obsegu.
NA ZZZS so še dodali, da do konec letošnjega leta načrtujejo tudi uvedbo elektronskega potrdila o spremstvu za otroke do 15. leta, kar pomeni, da ambulanta osebnega zdravnika v teh primerih ne bo več izdajala elektronskega bolniškega lista. To pomeni večjo razbremenitev ambulant družinske medicine in pediatrije na primarni ravni.
Zlorabe tudi pri otroškem spremstvu
Absentizem pa je po njihov postal prepogost, tudi zaradi preširokega uveljavljanja te pravice v praksi, zato to zdaj skušajo zajeziti z omenjenimi formularji in novimi postopki.
»Dogajalo se je, da se je namesto točnega števila ur uveljavljala polna dnevna odsotnost z dela tudi za obiske, ki niso trajali več kot 8 ur s potjo vred. Število otrok do vključno 18 let namreč danes ni bistveno manjše v primerjavi s stanjem pred 10 leti, se pa je znižalo število otrok v starostni strukturi 0-6 in povečalo v skupini 7-18. Naše ugotovitve pa kažejo, da se tudi nega podobno kot spremstvo uveljavlja relativno široko. Medijsko znan je primer ZD Maribor, ko je zdravnik zaradi povečanih neg ob petkih od staršev zahteval fizični pregled otroka, po tem ukrepu je število neg in obiskov v ZD Maribor precej upadlo,« so pojasnili na ZZZS.
Do sedaj se je veliko bolniških staležev odpiralo samo na podlagi sporočila pacienta, od kovida dalje se je delež bolniškega staleža povečal kar za 52 odstotkov, s tem pa so narasli izdatki ZZZS za bolniška nadomestila za kar 295,3 milijona evrov.
Stroški so vedno večji
Bolniška odsotnost pa je tudi strošek za ZZZS. V letu 2010 so ti stroški znašali 222,7 milijona evrov, v 2025 pa že 676,8 milijona, torej približno trikrat več. Izdatki za bolniška nadomestila pa so v prvih treh mesecih letošnjega leta znašali 159,6 milijona evrov.
Tudi zato na ZZZS pripravljajo spremembo, da se obvezni zdravniški pregled izvede najpozneje četrti dan od nastopa bolniškega staleža ali če se pri istem pacientu ponavljajo kratki bolniški staleži, na primer tretji stalež v zadnjih treh mesecih.
Tako ali tako pa že velja, da se zavarovancu zadrži izplačevanje nadomestila, če se brez opravičenega vzroka ne odzove vabilu na zdravniški pregled ali zdravniško komisijo.
Smo med vodilnimi v Evropi
Po ocenah strokovnjakov in po mednarodnih primerjavah je delež izgubljenih dni zaradi bolniških odsotnosti običajno med 3,2 in 3,5 odstotki, Slovenija pa se temu odstotku še ni približala predvsem zaradi časovno neomejenega trajanjem bolniškega staleža, medtem ko so v tujini praviloma omejeni na največ eno leto.
V 2025 smo zaradi bolniških namreč izgubili kar sedem odstotkov delovnih dni v breme ZZZS, s tem pa se postavljamo ob bok državam z višjimi stopnjami, kot so Belgija, Švedska, Češka ali Slovaška. In smo tudi zelo daleč od držav z dna lestvice, kot so Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, Francija (med 3 in 3,5 odstotka).
Koliko jih bilo na bolniški
Po podatkih ZZZS je bilo v letu 2010 več kot 45 dni na leto odsotnih 16.771 posameznikov in 3300 več kot eno leto, velik skok je bil potem v letu 2015 (19.038 oziroma 4589), po covidu pa je številka že presegla 30.000 oseb z bolniško, daljšo od 45 dni, in 8600 za več kot več kot eno leto. V 2025 pa so na ZZZS zabeležili že 32.313 primerov več kot 45-dnevne odsotnosti na leto in kar 9800 za več kot eno leto.
Kršitev pa tudi ne manjka, na ZZZS so povedali, da je neopravičena odsotnost od doma v trenutku, ko jih obišče nadzornik najpogostejša, pogosto pa zaznajo tudi pridobitno delo, ki ga posameznik lahko tudi kar doma opravlja, medtem ko je uradno na bolniški. V prvih treh mesecih letošnjega leta so kontrolorji v 4,5 odstotka primerov zabeležili kršitev.
Več kot 14 let ga ni v službo
Kakšna pa je rekordna odsotnost z dela zaradi bolniške pri nas? Po podatkih ZZZS je leta 2025 najdaljši bolniški stalež znašal več kot 14 let, prvi dan zadržanosti je bil 23. junija 2011, zanj pa so do sedaj izplačali 130.000 evrov bruto. »Tekom te bolniške je bilo izvedenih več ocen invalidnosti, vse zahteve za priznanje invalidnosti pa so bile zavrnjene, ker zdravljenje še ni končano,« so še pojasnili.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
