Alarmantno stanje na cestah: Doslej bistveno več smrtnih žrtev kot lani
Na slovenskih cestah je v prvih 17 tednih letos umrlo 25 ljudi, kar je več kot dvakrat toliko kot v enakem obdobju lani.
Doslej se leto 2026 na slovenskih cestah začenja bolj zaskrbljujoče kot lani z vidika prometne varnosti, saj je bilo v prvih mesecih zabeleženih več smrtnih žrtev v prometnih nesrečah.
Po zadnjih podatkih pristojnih je bilo do 17. tedna (do 26. aprila) na slovenskih cestah 25 smrtnih žrtev v prometnih nesrečah, medtem ko jih je bilo v enakem obdobju lani 11. Razlika kaže na manj ugoden začetek leta in potrjuje, da se prometna varnost lahko v razmeroma kratkem času občutno spremeni.
Ob tem strokovnjaki za prometno varnost opozarjajo, da se večina najhujših nesreč še vedno zgodi zaradi konstantnih dejavnikov, kot so neprilagojena hitrost, vožnja pod vplivom alkohola ter neupoštevanje osnovnih prometnih pravil. Po podatkih Agencije za varnost prometa ti dejavniki že dalj časa ostajajo med najpogostejšimi vzroki za smrtne prometne nesreče v Sloveniji.
Najbolj izpostavljeni motoristi
Dodatno tveganje predstavljajo tudi t. i. ranljive skupine v prometu, predvsem motoristi, kolesarji in pešci, ki so v primeru nesreče bistveno bolj izpostavljeni hujšim posledicam. To je še posebej izrazito v spomladanskih mesecih, ko se na ceste vrača več motoristov, razmere pa še niso povsem optimalne zaradi hladnejšega asfalta, ostankov peska in poškodb vozišča po zimi.
Zadnji nesreči sta se zgodili v sredini meseca – prva 18. aprila v Lokovici v občini Šoštanj. Umrl je 42-letni motorist, ki je med prehitevanjem zaradi neprilagojene hitrosti izgubil nadzor nad motornim kolesom in trčil v kovinsko ograjo. Le dan za tem se je smrtno ponesrečil 23-letni motorist v Lomanošah v občini Gornja Radgona, ki je prav tako zaradi prehitre vožnje trčil v nasprotno vozeč avtomobil. 19-letni sopotnik na motorju in dve osebi v avtomobilu so se poškodovali.
V zadnjem tednu med 20. in 26. aprilom po podatkih policije sicer ni bilo nesreč s smrtnim izidom.
Po evropskih primerjavah Slovenija v zadnjih letih sodi v skupino držav Evropske unije s srednjim številom prometnih smrtnih žrtev na prebivalca. Skupno število letno praviloma niha med približno 60 in nekaj več kot 100 žrtev.
Pristojne institucije zato tudi v nadaljevanju leta poudarjajo pomen osnovnih ukrepov za večjo varnost: prilagojene hitrosti, dosledne uporabe varnostnega pasu, ničelne tolerance do alkohola v prometu ter večje pozornosti na dogajanje na cesti. Ključno ostaja tudi strpno vedenje med vozniki, saj se številne nesreče začnejo z majhno napako ali trenutkom nepazljivosti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.