Grega Wernig

V teh dneh, ko so sončni žarki še posebej močni, pojav škodljivih učinkov ultravijoličnega sevanja na naše telo pa pogosto poskušamo omiliti z zaščitnimi sončnimi kremami, ne smemo pozabiti na njihovo pravilno uporabo, hkrati pa se moramo zavedati, da z nanosom kreme na telo posledično lahko škodimo tudi okolju.

Po navedbah Agencije RS za okolje (Arso) navadne sončne kreme v vodi že po nekaj minutnem plavanju izgubijo večino zaščite, saj slanost ali klor pospešeno razgradita filtre, snovi pa se sperejo v vodno okolje. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob tem svetujejo, da se z zaščitno kremo namažemo 30 minut preden gremo na sonce, ko je koža še hladna in suha ter jo ponovno uporabimo vsake 2 uri oziroma pogosteje, ob morebitnem močnem potenju, brisanju ali po kopanju.

Profimedia

V katerih vodah so odkrili največ avobenzona in oktokrilena?

V letu 2023 so bile analize vode na sredstva za zaščito pred soncem izvedene v 32 kopalnih vodah, in sicer dvakrat v mesecu avgustu, v letu 2024 pa enkrat v juliju oziroma avgustu.

Benzofenon 3 v nobeni kopalni vodi ni bil zaznan, medtem ko sta bila avobenzon (butilmetoksidibenzoil metan) in oktokrilen, sestavini sončnih krem, kot so znamke Neutrogena, Coppertone, zaznana v številnih kopalnih vodah na morju, in sicer na kopalnih območjih Debeli Rtič, Salinera – Pacug, Fiesa – Piran ter na kopališčih Delfin, RKS MZL Debeli Rtič, Adria Ankaran, Koper, Vile Park, Metropol Portorož (Plaža Portorož) in v Avtokampu Lucija.

Agencija RS za okolje

Vrednosti avobenzona so se gibale do 0,1 do 0,45 mikrograma na liter, najvišje vrednosti so bile določene na morju, in sicer na Naravnem kopališču Rdečega križa Slovenije Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli Rtič 0,43 mikrograma na liter, na Kopalnem območju Fiesa – Piran 0,44 mikrogram na liter ter na Mestnem kopališču Koper 0,45 mikrogram na liter. Na slednjih dveh so bile izmerjene tudi najvišje vrednosti oktokrilena 1,1 mikrogram na liter, enake vrednosti so bile določene tudi kopalnem območju Salinera – Pacug.

Agencija RS za okolje

Analize niso pokazale prisotnosti avobenzona oziroma benzofenona v kopalnih območjih Žusterna - AC Jadranka, Rikorvo - Simonov zaliv, Pri svetilniku, Simonov zaliv – Strunjan, Fiesa – Piran ter v kopališčih Žusterna, Plaža Simonov zaliv, v Zdravilišču Krka v Strunjanu, v kopališče Salinera ter na Plaži Grand Hotel Bernardin.

Na večini celinskih kopalnih vodah je bila njuna vrednost v letih 2023 in 2024 pod mejo določljivosti analizne metode, in sicer na Bohinjskem jezeru (kopalni območji Fužinarski zaliv in Ukanc), na Blejskem jezeru (Naravno kopališče Grand Hotel Toplice, Naravno kopališče Hotel Vila Bled, Grajsko kopališče, kopalna območja Mala Zaka in Velika Zaka), na Kolpi v Adlešičih, na Krki v Žužemberku in Straži ter na Nadiži v Podbeli). Oktokrilen je bil zaznan na celinskih vodah le v Šobčevem bajerju v letu 2023 ter v Veliki Zaki na Blejskem jezeru v letih 2023 in 2024.

Namen monitoringa

Evropski zakonodajalci se zavedajo nevarnosti snovi iz nekaterih krem za sončenje, saj so snovi uvrstili na nadzorni seznam snovi. Ta je določen na ravni Evropske unije (EU) z namenom, da se Evropski komisiji zagotovi kakovostne informacije o koncentracijah izbranih nevarnih snovi v vodnem okolju, s poudarkom na strupenih snoveh, ki se odvajajo v vodno okolje, vendar se z monitoringom spremljajo le redko ali nikoli in so razpoložljivi podatki za izdelavo ocene tveganja nezadostni.

Znano je, koliko teh snovi, ki so škodljive za vodne živali, se uporablja

Na primer, oktokrilen se v EU proizvede ali uvozi v količini 1.000 do 10.000 ton na leto. Uporablja se v kremah za sončenje, kozmetiki, pa tudi v papirju in plastiki.

Te snovi se počasi razgrajujejo, so škodljive za vodne živali in se širijo po vodi prek delcev in sedimentov. V velikih količinah lahko škodujejo hormonom in presnovi živih bitij.

Če bo tveganje potrjeno na ravni EU, bodo te snovi uvrščene med prednostne, zanje pa bodo na osnovi ekotoksikoloških podatkov za vodne organizme postavljeni standardi kakovosti, da bi zaščitili najbolj občutljive vrste vodnega ekosistema, pa tudi zaradi zaščite plenilcev pred sekundarnim zastrupljanjem. Države jih bodo morale redno spremljati in pripraviti ukrepe, da jih bo v vodi manj, so v sporočilu za javnost navedli pri Arsu.