Začetek Blejskega strateškega foruma v znamenju širitve, Ukrajine in Bližnjega vzhoda
Na Bledu se je danes s pozivi k enotnosti Evrope in krepitvi demokratičnih načel začel jubilejni 20. strateški forum. Prvi dan je minil v znamenju procesa širitve EU, vojne v Ukrajini in pozivov k ukrepanju unije glede dogajanja na Bližnjem vzhodu. Ob robu foruma, ki se ga udeležuje več kot 2000 udeležencev, je potekal tudi propalestinski protest.
Zunanja ministrica Tanja Fajon in predsednica Nataša Pirc Musar sta v uvodnih nagovorih na forumu, letos naslovljenem Pobegli svet, izpostavili, da se svet sooča s številnimi krizami in izzivi, ter se zavzeli za krepitev demokratičnih načel, diplomacije, človečnosti in vladavine prava.
Fajon poudarja, da mora Evropa prevzeti vidnejšo vlogo v svetu
Slovenija po besedah Fajon verjame, da se "mir gradi z diplomacijo, pravičnost z zakonom, varnost pa s sodelovanjem". Kot tri preizkuse za omenjena načela in angažma Slovenije je omenila Ukrajino, Gazo in Zahodni Balkan. Dodala je, da mora Evropa prevzeti vidnejšo vlogo v svetu kot zagovornica demokratičnih načel in vrednot, diplomacije in vladavine prava.
Podobno je v svojem nagovoru menila predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je izrazila željo, da bi Evropa ostala enotna, konkurenčna in pomembna igralka v mednarodnih odnosih, ob tem pa ne popuščala tistim, ki jo želijo oslabiti.
Kallas izrazila raočaranje, ker se EU ni zmožna odzvati na ravnanje Izraela
O vlogi Evrope v spremenjenih geopolitičnih okoliščinah je spregovorila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Izrazila je razočaranje, ker se EU ni zmožna odzvati na ravnanje Izraela v palestinski enklavi Gaza. Poudarila je, da je zaradi neenotnosti EU pri tem vprašanju na kocki tudi njena verodostojnost.
Da je EU celo sokriva za dogajanje v Gazi, so Kallas ob začetku foruma očitali propalestinski protestniki, ki so se zbrali v bližini Festivalne dvorane. Zbrani so pozivali k zamrznitvi pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom, ustavitvi oboroževanja Izraela in končanju nekaznovanosti izraelskih predstavnikov.
Večja enotnost članic kot pri Bližnjem vzhodu je medtem pri vprašanju ruske agresije na Ukrajino, kar je bila druga osrednja tema pogovora s Kallas. Ta je pozdravila prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za mir, ki pa se jim ruski predsedniki Vladimir Putin po njenih besedah posmehuje.
Edina možnost za konec vojne v Ukrajini je pritisk na Rusijo
Udeleženci panela z naslovom Ukrajina: Dolga pot do miru pa so poudarjali, da je edina možnost za mirovna pogajanja in konec vojne v Ukrajini ustvarjanje pritiska na Rusijo in Putina. Omenjali so tudi pomen krepitve evropske obrambe in transatlantskih povezav ter potrebo po vojaški pomoči Ukrajini.
Uvodni panel je bil sicer posvečen širitvi EU na zahodni Balkan, ki je na BSF že stalnica. Eden od poudarkov je bil, da pri širitvi EU ne gre toliko za večanje površine ozemlja in števila prebivalcev kot za poenotenje Evrope in zaščito njenih delov pred zunanjimi vplivi.
Komisarka Kos in premierji so razpravljali o državnih regijah do 2030
Evropska komisarka za širitev Marta Kos ter premierji Slovenije in Hrvaške ter Črne gore in Albanije kot najperspektivnejših držav kandidatk so o tem razpravljali zlasti v luči zaveze nekdanjega predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela iz leta 2023, da bodo države regije do 2030 del EU. Ob opozorilih o nujnosti izpolnjevanja obvez je bila Kos optimistična. Možnost pridružitve Črne gore vidi leta 2028, Albanije pa leta 2029.
Razpravljali so tudi o evropski konkurenčnosti
Ločeno so se razpravljavci na več panelih posvetili evropski konkurenčnosti. Na enem od njih so se strinjali, da je pomembno ohraniti multilateralni sistem trgovine v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ki je sicer potreben prenove. Ena od rešitev za EU v luči višanja ameriških carin in potrebe po izboljšanju konkurenčnosti pa je iskanje novih trgovinskih partnerjev, za kar so velike priložnosti v Afriki, so poudarili razpravi, na kateri je sodelovala tudi generalna direktorica WTO Ngozi Okonjo-Iweala.
Fajon je sicer še pred začetkom BSF gostila zunanje ministrice, predstavnice mednarodnih organizacij, poslanke nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta. Govorile so o spodobnosti v politiki v času vzpona avtoritarizmov, sovražnega govora, erozije vrednot in spoštovanja pravic.
Nagrada posvečena novinarjem, ki so izgubili življenje na vojnih območjih
Letošnja nagrada BSF, ki so jo podelili v okviru foruma, je medtem posvečena novinarjem, ki so izgubili življenje med poročanjem z vojnih območij. V njihovem imenu jo je sprejela predsednica Evropske zveze novinarjev (IFJ) Maja Sever.
Posebno priznanje pa je ob jubilejni 20. izvedbi foruma ministrstvo za zunanje in evropske zadeve podelilo nekdanjemu zunanjemu ministru, ki je dal pobudo za prvi forum leta 2006.
Ob robu foruma se je odvilo več dvostranskih srečanj. Premier Golob se je sestal z zunanjima ministroma Egipta in Jordanije, namestnico generalnega sekretarja zveze Nato Radmilo Šekerinsko, vodjo agencije ZN za palestinske begunce Philippom Lazzarinijem in predstavniki Evropske komisije. Fajon pa se je med drugim ob robu sestala s Kallas.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
