Arhiv Lokalno.si

Danes popoldne ob 17. uri se lahko udeležite vodenega ogleda Baze 20. Zbor udeležencev bo pri tamkajšnjem gostišču.

Prav danes namreč mineva 65 let od postavitve prve barake na Bazi 20. To globoko kraško vrtačo so za novo prebivališče slovenskega političnega vodstva med drugo svetovno vojno izbrali zaradi konfiguracije terena, zaraščenosti, (ne)dostopnosti, možnosti oskrbovanja in predvsem varnosti. V vrtači je namreč med roško ofenzivo nekaj dni preživela partizanska Jurčetova četa, pa Italijani njenega taborišča niso našli.

Prva baraka na Bazi 20 je bila zgrajena že, ko je bilo vodstvo še v Dolomitih, vanjo pa so se vselili 17. aprila 1943. Število prebivalcev je naglo raslo, zato so takoj nadaljevali gradnjo novih barak. Material zanje so dobili najprej iz že stesanega lesa italijanske družbe Emona, kasneje pa v vaseh pod Rogom. Deske so nažagali v Spreitzerjevi žagi v Starih Žagah in na žagi v Soteski. Vrata in že zastekljena okna so sneli z opuščenih kočevarskih hiš. Za kritino so uporabili skodle. Strešno lepenko, orodje in drugi potrebni material so dobili v trgovinah v dolini.

Na Bazi 20 so prebivali in delovali člani Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, Vrhovnega plenuma OF, Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije, Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ), komisije za agitacijo in propagando, uredniki časopisov ...

Do kapitulacije Italije, 9. septembra 1943, so zgradili že trinajst barak. Poleg tistih za člane vodstva so zgradili še barako za radiotelegrafista, radijsko barako, kuhinjo ter baraki za kuhinjsko osebje in borce zaščitne enote. V letu 1944 pa so zgradili še kuhinjsko skladišče, ločeno kuhinjo s shrambo za zaščitni bataljon, elektrarno, baraki za zaščitni bataljon in propagandiste in še dodatne barake za vodstvo OF in KPS.

Število prebivalcev je ves čas raslo. Tako je poleti 1944 na bazi živelo okoli 140 oseb, jeseni 1944 pa po nekaterih ocenah celo 180. Zaradi izjemnih varnostnih, predvsem pa konspirativnih ukrepov,  ni bila Baza 20 nikoli odkrita.

Je edini na tak način zgrajen in ohranjen sedež vodstva kakega odporniškega gibanja v Evropi in je pomemben spomenik slovenske državnosti. Od leta 1952 je zakonsko zavarovana kot kulturni spomenik. V celoti je ohranjenih še vseh 26 barak.

Strokovno zanje skrbi novomeška enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine republike Slovenije, za muzejsko predstavitev pa od leta 1994 Dolenjski muzej Novo mesto, ki ima v Lukovem domu pod Bazo 20 sedež svoje dislocirane enote Kočevski rog. Ob finančni pomoči Ministrstva za kulturo uspejo na leto restavrirati dve do štiri barake, odvisno od poškodovanosti posamezne barake. Največji problem predstavlja zračna vlaga, pa tudi poškodbe zaradi zime so pogoste. Najbolj so prizadete strehe in ostrešja. Les je v večini še avtentičen in zelo si prizadevajo, da bi se ohranil še naprej.

Arhiv Lokalno.si