profimedia

Demografija pravi, da se bo v prihodnjih letih populacija pri nas še starala in na cestah bo čedalje večji delež voznikov in voznic v tretjem življenjskem obdobju. »Starostna meja za vstop v kategorijo starejših voznikov ni uradno določena. Zgolj za potrebe statistične obravnave dogodkov in prometnih nesreč s strani Policije velja, da mednje spadajo tisti, ki so dopolnili 64 let. Gre za zelo različno skupino voznikov, med katerimi so nekateri izjemno vitalni in brez večjih težav obvladajo vozniške veščine. Seveda pa je tudi precej takšnih, ki jim zaradi upadanja fizičnih in kognitivnih sposobnosti sedenje za volanom že lahko povzroča manjše ali večje težave,« pojasnjujejo na Javni agenciji RS za varnost prometa.

profimedia

Starostne meje ni, vozniki morajo izkazovati sposobnost varne vožnje

Nekoč je veljalo, da je osebi, ki je opravila vozniški izpit pri starosti 20 let, le to izdano za 60 let. Taka oseba je lahko sedla za volan kadar koli do svojega 80 rojstnega dne, a zakon se je leta 2011 spremenil. »Zakon o voznikih, ki ureja veljavnost in podaljšanje vozniških dovoljenj, zgornje starostne meje za izdajo in podaljšanje vozniškega dovoljenja ne predpisuje, vendar morajo vozniki dokazati, da so še sposobni za varno vožnjo. Do leta 2011 je zakonodaja omogočala samodejno podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja do 80. leta starosti. Novela je tedaj določila, da se voznikom, ki so dopolnili 70 let, veljavnost vozniških dovoljenj podaljša za pet let, vendar morajo predložiti zdravniška potrdila, da so telesno in duševno zmožni za vožnjo osebnega avtomobila,« odgovarjajo na Agenciji in dodajajo, da pri pregledu zdravnik lahko določi omejitve za vožnjo, kot so prepoved vožnje na avtocestah, vožnja samo določene razdalje od doma, vožnja do določene hitrosti ali samo podnevi, voznika pa lahko napoti tudi na preizkus vožnje v šoli vožnje.

Tretjina voznikov je starejša od 61 let

»V Sloveniji je bilo junija 2021 361.161 imetnikov vozniških dovoljenj, ki so starejši od 61 let, to je skorajda tretjina od vseh imetnikov (27 %). Od tega jih je bilo kar 615 v skupini nad 90 let!,« pa so odgovorili na vprašanje, koliko je starejših voznikov pri nas. »V lanskem letu so udeleženci nad 64 leti povzročili nekaj več kot 2.200 prometnih nesreč, kar predstavlja 13 odstotkov od vseh prometnih nesreč. Med najpogostejšimi vzroki za povzročitev nesreče so nepravilni premiki z vozilom, neupoštevanje prednosti in nepravilna stran in smer vožnje. Žal pa v lanskem letu beležimo največ umrlih prav med starejšimi udeleženci v prometu.« 

profimedia

Največ prometnih nesreč v letu 2021 so, prav tako kot že od leta 2018 dalje, povzročili udeleženci v starostni skupini med 25. in 34. letom starosti in sicer 2.668. Sledi ji starostna skupina med 35. in 44. letom starosti – 2.632 prometnih nesreč. Največ udeležencev je umrlo v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili najstarejši povzročitelji stari nad 64 let – 22 umrlih. Sledi starostno skupina od 55. do 64. let – 19 umrlih.

Prepoznati, da ne moremo več varno za volan

Slabšanje zdravja in usihanje vozniške kondicije v poznejših letih lahko vodita v stanje, ko voznik ne more več varno za volan. Nekateri to spoznajo sami, a se težko odpovejo vožnji.

profimedia

»Zaradi vse pogostejše pojavnosti demence, se mnogi nezmožnosti za vožnjo niti ne zavedajo. Tu posebej apeliramo na svojce ali bližnje, da so pozorni na spremembe v vedenju ter starejšega imetnika vozniškega dovoljenja spodbudijo k obisku osebnega zdravnika. Starejši vozniki pogosto jemljejo tudi različna zdravila in nekatera lahko prispevajo k zmanjšanju psihofizičnih sposobnosti,« še pojasnjujejo na Agenciji za varnost prometa in poudarjajo, da si prizadevajo, da bi bili starejši čim dlje mobilni, ob tem pa v prometu varni. »Predvsem izven urbanih naselij je to pogosto edina možnost mobilnosti, saj mreža javnega prevoza ali taksi mnogo kje primanjkujeta,« dodajajo in opozarjajo na projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu, s katerimi izvajajo celovite preventivne dogodke ter usposabljanja za starejše po celi Sloveniji, ki so brezplačni. Tam se je tudi pokazalo, katere so najpogostejše težave starejših za volanom in navedli so sledeče: starejšim voznikom največ težav pri vožnji po cesti povzroča pravilna nastavitev sedežnega položaja, namestitev vzvratnih ogledal (posledično tudi opazovanje za vozilom), vožnja po avtocesti ter vožnja v krožnih križiščih. »Pri voznikih starejših od 70 let opažamo tudi težave s tehniko vožnje kot sta npr. vožnja z visokimi obrati in težavno speljevanje v klanec. Iz tega razloga priporočamo uporabo vozila z avtomatskim menjalnikom in vozila z več asistenčnimi sistemi, katerih cilj je povečanje varnosti posameznika v vožnji. Pri vožnji po enosmernih cestah opažamo, da voznikom največ težav dela pravilno razvrščanje pred križiščem na enosmerni cesti in zavijanje. Razlog: po enosmernih ulicah se vozijo zelo redko oziroma nikoli. Vzvratno parkiranje: ko jim z nasveti in razlago predstavimo vzvratno parkiranje, se jim to zdi zelo enostavno in bodo skušali to vpeljati pri svojih vožnjah. Opažamo tudi delno nezaupanje tipalom v vozilu; kamera za vzvratno vožnjo, parkirni senzorji.«