Kaj, če bi znova zmanjkalo ključnih izdelkov? Slovenija sprejela zakon
Državni zbor je sprejel zakon, ki določa, kako se bo Slovenija pripravljala na morebitne krize, ki bi lahko povzročile motnje v dobavi blaga in storitev.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Predvideni so zgodnje opozarjanje, spremljanje dobavnih verig in hitrejši postopki za dajanje ključnih izdelkov na trg. Zakon obenem določa, kako bo Slovenija pri odzivanju na takšne razmere sodelovala z Evropsko komisijo in drugimi državami članicami.
Kot je zapisala vlada, z zakonom v slovenski pravni red umešča evropski okvir za učinkovitejše predvidevanje kriz, pripravo nanje in usklajeno odzivanje na njihove posledice za notranji trg: »Pretekle krize so pokazale, da lahko enostranski in neusklajeni nacionalni ukrepi hitro povzročijo motnje v dobavnih verigah ter neupravičene ovire za prost pretok blaga, storitev in oseb. Temeljni namen zakona je zato okrepiti odpornost notranjega trga ter zagotoviti, da bo odziv države v prihodnjih krizah pravočasen, pregleden, sorazmeren in usklajen z drugimi državami članicami.«
Država bo spremljala tudi dobavne verige
V previdnostnem načinu bo mogoče podjetja zaprositi za prostovoljno posredovanje podatkov o proizvodnih zmogljivostih, zalogah in morebitnih težavah pri dobavi, če teh informacij ne bo mogoče pridobiti drugače. Pri tem naj bi se čim bolj omejilo dodatno administrativno breme, zlasti za manjša podjetja.
Posebni ukrepi bodo mogoči, če bo kriza resno ogrozila delovanje notranjega trga, denimo z velikimi motnjami v dobavnih verigah ali ovirami za prost pretok blaga in storitev. O aktiviranju evropskega režima izrednih razmer bo odločal Svet Evropske unije na predlog Evropske komisije. V takšnih okoliščinah bodo na voljo tudi postopki za hitrejše dajanje izdelkov, pomembnih za obvladovanje krize, na trg. Predvideni so prednostna obravnava postopkov ugotavljanja skladnosti, možnost izdaje posebej utemeljenih dovoljenj ter uporaba skupnih specifikacij.
Države ne bodo smele po nepotrebnem zapirati trgov
Pomemben del ureditve je preprečevanje ukrepov, s katerimi bi države med krizo neupravičeno omejevale pretok blaga, storitev in ljudi. To vključuje tudi prepovedi izvoza znotraj EU in druge ukrepe, ki bi lahko povzročili dodatno pomanjkanje. Morebitni nacionalni ukrepi bodo morali biti časovno omejeni, nediskriminatorni in sorazmerni, odpraviti pa jih bo treba takoj, ko ne bodo več nujni. Namen nove ureditve tako ni zapiranje nacionalnih trgov, temveč usklajeno evropsko ukrepanje, s katerim naj bi tudi v času večjih motenj zagotovili čim bolj nemoteno oskrbo z blagom in storitvami.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
