volilni štab Gregorja Macedonija

Neodvisni županski kandidat Gregor Macedoni je na včerajšnji okrogli mizi o prometu in javnem prostoru gostil državnega sekretarja na ministrstvu za promet dr. Igorja Jakomina ter ljubljanskega podžupana in mestnega arhitekta prof.dr. Janeza Koželja.

Kot so sporočili iz Macedonijevega volilnega štaba, je dr. Jakomin med drugim v kontekstu Novega mesta oz. celotne jugovzhodne regije predstavil t.i. tretjo razvojno os, ki bo potekala po vzhodni strani Novega mesta in se navezala na Belo krajino. Pri tem je najbližje začetku realizacije prvi del (od avtoceste do Malin, vključno z izgradnjo tunela pod Gorjanci), ki bi bil lahko v izgradnji do konca naslednjega mandata – to je leta 2014, za drugi del država pripravlja dokumentacijo, tretji del pa je še v začetnih fazah.

Prof. dr Koželj s Fakultete za arhitekturo, ljubljanski podžupan in mestni arhitekt je včeraj omenil zavidljivo paleto izvedenih projektov – v Ljubljani so v tem mandatu realizirali kar 504 projekte, ki so slovensko prestolnico po njegovih besedah spremenili v izjemen prostor dovršenih in delujočih javnih površin in družabnega mestnega življenja. Ključne poteze so bile novo izvedene brvi preko Ljubljanice, urejena obrežja, mestni prostori in izločitev avtomobilskega prometa iz osrednjih mestnih površin v korist pešcev in kolesarjev. To so dosegli predvsem tako, da so ob sanacijah infrastrukture simultano izvajali tudi preureditve tlakov, peščevih površin, parkov in povezav oz. brvi. Vse navedeno je povzročilo odziv tudi pri zasebnikih, da so pristopili k ureditvi svojih objektov lociranih ob teh urejenih urbanih potezah. Kot je poudaril ljubljanski mestni arhitekt, je za nekatere projekte potrebna zgolj volja in dobra koordinacija, stroški posameznih projektov pa so bili tudi na ravni zgolj 500 evrov.

Sledila je predstavitev Izidorja Jerale, mestnega urbanista oz. vodje urbanistične službe Mestne občine Novo mesto. Izpostavil je pred kratkim sprejet občinski prostorski načrt, ki že programsko vsebuje večino prepotrebnih bodočih ureditvenih posegov občine in dolgoročno omogoča ureditev tako prometa kot tudi javnega prostora. OPN sloni na različnih študijah in strokovnih podlagah, ki predstavljajo osnovo bodočemu urejanju mesta z bližnjo okolico. Izpostavil je problematiko usihanja mestnega prebivalstva, slabljenje mestnega jedra kot prostora za življenje družin in izredno težko rešljive prometne zagate mesta, ki se duši v tranzitnem prometu. Primerjalno z Ljubljano tudi Novo mesto nudi kvalitetno bivalno okolje, ki pa mora prioritetno rešiti promet, temu bodo lahko sledili tudi ureditveni posegi po vzoru Ljubljane.

volilni štab Gregorja Macedonija

Kot zadnji razpravljavec včeraj je svoje videnje urejenega prostora Novega mesta izpostavil dr. Tomaž Slak, arhitekt in Novomeščan, zaposlen na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, ki je tudi član programske ekipe Gregorja Macedonija. Izpostavil je potrebo je po osredotočenju na velike kompleksne projekte oz. celovite poteze, identificiranju ključnih arhitekturnih in prostorskih točk mesta, ki definirajo prostor in ki predstavljajo največje izzive ter z njimi vzpostaviti mrežo točk urbanega razvoja, ki bi izžarevale pozitivne premike v okolico. Poudaril je, da Novo mesto še ne premore kritične mase pravih meščanov oz. uporabnikov urbane kulture. Kolo, kot okolju najprijaznejše prevozno sredstvo, idealno ravno v radiju 2-3 km, kar pokrije skoraj celotno mesto, je povsem marginalizirano in podrejeno avtomobilskemu transportu.

Ob predpostavki, da je ena ključnih nalog prometna ureditev, so razvojni potenciali, ki si zaslužijo prioriteto: Glavni trg, Kandijska cesta v delu, kjer se spusti na nivo reke Krke (ureditev t.i. 'mestne plaže'), poslovno-kulturna cona ob Seidlovi (trenutno največja ruševina na Novem trgu), območje BTC in vsaj dve dodatni peš brvi preko Krke ter še nekatere druge točke razvoja urbanega življenja in prostora Novega mesta. Hkrati je potrebno pristopiti k urejanju javnega prostora krajev izven mesta, kar je predstavil na primeru manjšega kraja v sosednji občini, kjer so z lastno iniciativo krajanov in aktivne pomoči občine uredili vaško središče in zgradili manjši večnamenski objekt, so še zapisali v sporočilu za javnost.