arhiv, I. N.

##IMAGE-3292151##

Z začetkom šolskega leta se v mesta vrača tudi gneča, nič drugače ni v Novem mestu. Če smo še slab teden dni nazaj v središču zlahka našli pakirno mesto, bo odslej to težje. In znova se bodo na posameznih odsekih, denimo Kandijskem mostu, pojavljale neprekinjene kolone avtomobilov. Ob tako nemogočih razmerah, pa oživijo pobude, da bi prometni režim preko starega mostu spremenili - če že ne povsem prepovedali, pa uvedli vsaj enosmerni promet.

Nedavna, sicer druga zapora Kandijskega mostu zaradi obnove to poletje je zaradi časa dopustov sicer povzročila precej manj prometnih zamaškov kot prva. Občutno manj tranzitnega prometa skozi mesto in neprimerljivo mirnejše bivanje pa je nekatere stanovalce novomeškega Glavnega trga spodbudilo k ponovnim pobudam za omejitev prometa skozi mesto.

“Nikogaršnji interes ni, da bi Glavni trg popolnoma zaprli za promet. A kakovostna prometna ureditev bi lahko spodbudila prekvalifikacijo Glavnega trga, ki je relativno marginalen prostor glede na to, kaj bi lahko bil,” meni Jurij Kobe, lastnik enega od stanovanj na Glavnem trgu. Kot opaža, stanovalce spodnjega dela trga najbolj moti hrup, ki ga povzroča promet, saj dovoljeno hitrost na Kandijskem mostu, ki znaša 30 km/h, spoštuje le malo voznikov. Predvsem ponoči in zjutraj so hitrosti avtomobilov precej višje.

Poleti našteli 6.000 vozil čez dan, le koliko bi jih jeseni?

“Glede na starost mostu bi morali obremenitve mostu spremeniti, morda promet na mostu za avtomobile urediti enosmerno in omogočiti dvosmerni kolesarski promet,” meni. Po zadnjih meritvah štetja prometa, ki so ga naročili na oddelku za prostor, se je namreč v eno smer čez most na dan peljalo preko šest tisoč vozil. Glede na to, da so bile meritve opravljene v poletnem času, je dejanska obremenitev mostu verjetno še precej večja.

Obenem ugotavlja, da Kandijski most ne izpolnjuje osnovnih zakonskih normativov za dvosmerni promet, saj za to ni dovolj širok. Dvosmerni promet omogoča le t.i. zatečeno stanje. Novi most čez Krko bi bilo po njegovi oceni smiselno načrtovati prednostno.

Bomo čakali, da se zgodi nesreča?

Podjetnico Jano Murgelj, lastnico Čajarne, najbolj skrbi varnost pešcev in kolesarjev na preozkem mostu, poleg tega ožji del pločnika na obeh straneh poteka ob kamnitem zidu. “Bomo čakali, da se zgodi nesreča, ali raje prej ukrepali?” pravi. Promet bi po njeni oceni lahko zaprli vsaj po 19. uri ali ob sobotah popoldne in tako ponudili vsaj možnost, da bi se na Glavnem trgu kaj dogajalo. Oba se zavedata, da prebivalci Glavnega trga predstavljajo zanemarljiv odstotek prebivalcev v mestu in da imajo proti mnenju večine najbrž malo možnosti. Vendar s pobudami za drugačno dojemanje trga ne bosta odnehala.

Sprememba možna, ko bo zgrajen še en most čez Krko

Za pojasnilo smo se najprej obrnili na prometnega inšpektorja Ivana Rebolja, ki pa je povedal, da ni pristojen za urejanje prometa na mostu, ampak je to v občinski pristojnosti. Mirko Grahek, višji svetovalec za cestno gospodarstvo pri mestni občini, pa pojasnjuje, da so proučili že nešteto pobud, v času različnih prireditev in zapor Kandijskega mostu pa doživeli že številne spremembe prometnega režima skozi Glavni trg.

“Stališče mestne občine je načeloma tako, da je treba zgraditi vsaj en nov most čez reko Krko. Do tedaj moramo del prometa preusmeriti na Ločenski oz. Šmihelski most,” pojasnjuje. Če bi prepovedali promet s Sokolske ulice na Kandijski most, bi po njegovi oceni povečali nepretočnost prometa na križišču pri A banki, ki je že sedaj preobremenjeno. “Če pa bi zaprli promet na Glavni trg, bi dobili še več pritožb za zamiranje prometa v komaj rentabilnih trgovinah in lokalih, kot jih imamo že sedaj,” pravi.