Arhiv Štajerskega Tednika

Zagotovo je namakanje eden izmed posebnih načinov prilagajanja. O tem smo nekaj že govorili, pa bomo zagotovo še kdaj. Prilagajanje je tudi to, da sejemo čim več različnih vrtnin, tako da bo pridelek zadovoljiv tako v vročem kakor v hladnem in vlažnem poletju. Vedno pa velja, da prav vse nikoli ne bo uspelo tako, kakor ste si zamislili spomladi. Če imamo to v glavi in se veselimo uspehov, neuspehe pa skušamo čim prej popraviti, vam bo vrt vedno v zadovoljstvo.

Temperatura in setve na prosto

Največ težav zaradi nepoznavanja toplotnih zahtev prihaja pri vrtninah spomladi pri setvah in sajenju. V želji po čim zgodnejšem pridelku so mnogi pričeli prehitevati naravo in sejati ali presajati zelo zgodaj. Pri tem pozabljajo, da seme polagamo v zemljo, se pravi, da bi morali takrat, ko se odločamo za začetek setve, upoštevati temperaturo zemlje, ne pa zraka.

Najlepši primer so letošnje bučke in kumare. Še zdaj si niso povsem opomogle zaradi mrzlega maja. Veliko število moških cvetov je posledica tega, da se koreninski sistem spomladi ni dovolj razvil, to pa čutijo rastline vedno, kadar vreme zanje ni ugodno, tudi zdaj, ko je prevroče.

Spomladi naredimo temelje za dobro rast in zdrave vrtnine. Tako lahko v resnično hladno zemljo, ki se ni uspela ogreti niti na 5 ^oC, sejemo samo bob in grah. Solato posejemo takrat, ko se zemlja segreje vsaj na 5 ^oC , vendar sejemo edino ne prestaro (2–3 leta) seme. S starejšim semenom bodo pri teh temperaturah še težave. Med solato lahko posejemo seme mesečne redkvice. Namesto nje lahko med vrste solate posejemo rukolo; posebej nova, divja rukola ni občutljiva na mraz, saj pogosto na prostem tudi prezimi.

S setvijo drugih vrtnin čakamo, da se zemlja ogreje vsaj na 10 ^oC , bolje pa, da ima 15 ^oC . Šele takrat posejemo korenček, peteršilj in nizek fižol. V letošnji pomladi je bil sicer ta prag presežen prvič že v prvem tednu aprila, a se je zemlja potem ohladila in se ni več segrela do 20. maja. Zaradi tega je letos s plodovkami ponekod veliko težav.

Spodnja tabela nam kaže območje, v katerem seme posameznih vrtnin še ugodno kali, in najidealnejše temperature. Kot vidite, so po mnenju nekaterih znanstvenikov (podatki so z Univerze Florida v ZDA) optimalne temperature dokaj visoke, medtem ko so območja za vznik semena dokaj široka ali pa zelo ozka. Predvsem bi rada opozorila, da na primer seme peteršilja res kali že pri 10 ^oC, vendar takrat potrebuje za vznik tudi do 20 dni. To pomeni dodatne težave zaradi zbite zemlje, kar se v času kaljenja prav gotovo zgodi, veliko plevelov, ki vzkalijo v teh 20 dneh, in končni rezultat vznika je še vedno slab. Zato naj se spomladi pri setvah ne mudi.

Mnogi menijo, da pokrivanje z agrokoprenami ogreje zemljo. To seveda ni res. Zemlja se ne ogreje niti za stopinjo, kaj šele več. Agrokoprene delujejo samo kot plašč na že vzniklih, pa tudi dovolj velikih rastlinah, saj se med njimi in kopreno ustvari mehur zraka – in prav zrak je izolator. Če leži koprena na tleh, izolacije ni.

Poleti temperature ravno tako vplivajo na vznik, saj se zemlja v pravem, vročem poletju, ki ga sicer že nekaj let nismo imeli, lahko močno ogreje. Zato je poleg zadostne vlage poleti nujno treba poskrbeti za senčenje setve, da bomo kasneje zadovoljni s pridelkom.

Presajanja na prosto

Preberite več v Štajerskem Tedniku