Arhiv NTRC

»Občasno me okarajo zaradi govorice, a sem jim povedal, da ne bom nikoli rekel megla in dež na način, kot bi oni želeli. Temu se izognem in rečem, da bo megleno ali da bo deževalo. Ko kdaj nastopam v živo, pa mi uide kakšna po domače …« pripoveduje z nasmehom Anže Medved.

Doma je v Višnji vasi pri Vojniku, kamor se je družina preselila po koncu njegovega osnovnošolskega obdobja v OŠ Franja Malgaja v Šentjurju. Nato je obiskoval Gimnazijo Lava ŠCC in se odločil za študij fizike, saj so tovrstna znanja nujna pri razumevanju vremena. Tega je spremljal že v osnovni šoli, ko je imel doma preprosto radiometeorološko postajo. »Vsako jutro sem preveril podatke, da sem vedel, kako se moram obleči za v šolo.«

Srečali smo se v meteorološki opazovalnici v Medlogu, ki je tesno povezana z začetkom njegove poklicne poti in kjer še vedno občasno pomaga, saj je treba nekatere podatke vsakodnevno spremljati in jih sporočati v Ljubljano, čeprav so večinoma postopki že avtomatizirani.

»Že kot dijak sem si ogledal vse aparature v tej medloški opazovalnici in bil navdušen. Ko sem šel študirat fiziko oziroma meteorologijo, so me povabili, naj poleti pridem na prakso, da se bom kaj naučil. Najprej sem delal honorarno, ko sem končal študij, pa sem se zaposlil v Arsu oziroma Uradu za meteorologijo in hidrologijo. Ko sem dežuren ali nastopam na televiziji, grem v Ljubljano, sicer pa lahko delam od doma.« Pri vožnji v prestolnico se povezuje s sosedi, kar je manj naporno in tudi bolj okoljsko primerno.

Kako to, da ste se odločili, da se boste preizkusili na televiziji?

Kolega Brane Gregorčič je vprašal, ali bi bil kdo od nas mlajših pripravljen nastopati na televiziji, in sem se odločil, da bom poskusil. Očitno sem jim bil všeč.

Nastop ni tako preprost, kot je videti. Sam moram pripraviti besedilo, slike in grafiko in nato vse to ustrezno predstaviti. Pri tem je treba gledati dva zaslona ob straneh, medtem ko je za tabo prazen zelen zaslon. Treba je paziti, da pravilno pokažeš vse skupaj in ob tem ne stopiš iz kadra … Napovedi so posnete in sčasoma se navadiš, pri čemer ena od rubrik predvideva tudi pogovor z voditeljem v živo, kjer je malo boj adrenalinsko.

Ste zaradi tega dela bolj prepoznavni na ulici?

Prepoznavajo me starejši, ki spremljajo nacionalno televizijo. V lokalnem okolju sem zvezda. (smeh) Sosedu, ki ima kmetijo, kjer pogosto pomagam, ker imam rad to delo in se s tem sprostim, rečem, da se lahko hvali, da ima najbolj pametnega hlapca ... (smeh) Njegov sin kosi najpogosteje in vedno preveri pri meni, kdaj je primeren čas za to. Ko začne kositi, se zvrstijo še vsi drugi v soseščini, ker vedo, da je pri meni preveril glede vremena. A enkrat ni šlo po načrtih in mu je ploha namočila travnik. Najtežje je napovedati vreme maja, ko je še veliko vlage v zraku, kmetje pa bi že radi kosili. Prav za travo se je doba rasti zaradi vremena že podaljšala, saj imajo zdaj kmetje že štiri košnje.

Kako sploh nastane vremenska napoved, ki jo vsak dan slišimo ali preberemo?

V agenciji je vsak dan od 6. do 18. ure nekdo dežuren in zadolžen za meteorološko prognozo. Najprej mora pripraviti analizo stanja, da se lahko javi v programe javnih radijskih postaj. Že med pripravo te analize običajno ves čas kličejo ljudje, ki želijo podatek za vreme tako rekoč za svojo ulico ali zaselek … Enkrat me je klicala gospa z vprašanjem, ali lahko gre popoldne v Ratečah nabirat smrekove vršičke …

Kasneje se sestane skupina meteorologov in skupaj pregledamo razmere. Zlasti v teh časih, ko so bila neurja na dnevnem redu, smo se skupaj odločali glede opozoril: ali bodo izdana oranžna, morda rdeča, ali bodo dovolj rumena. To ni tako preprosto, saj posamezno opozorilo potegne za seboj aktiviranje drugih služb, kot so uprava za zaščito in reševanje, gasilci … Če pretiravamo, ni v redu, lahko pa predvidevamo, da ne bo nič hujšega, in se vreme v trenutku spremeni. Iz Italije je pred časom močan veter sredi noči tako hitro prinesel k nam nevihtno fronto, da nas je presenetila. Prejšnji izračuni tega niso kazali.

Mnogi zadnje čase rečejo, da tako močnih neurij z vetrom in s točo v svojem življenju še niso doživeli. Bi jim pritrdili glede na podatke, ki jih imate?

Letos je nenavadno že to, da smo imeli tako burno dogajanje v samo 14 dneh, ko so si neurja kar sledila. Ta so bila tudi v preteklosti, posebno je bilo na primer leto 2008, ko so bila neurja celo poletje, vsak teden je bilo nekje v Sloveniji. Takrat smo beležili močne nalive, vetrolome, točo … A letošnje poletje res izstopa po tem, koliko neurij je bilo v kratkem času in kako močna so bila.

Kako meteorologi pojasnjujete letošnje izredne vremenske razmere?

Običajno se vreme spreminja približno tedensko. Letos imamo že mesec dni razmere, ko je v južni Evropi vročinski val, na severozahodu Evrope pa so višinska jedra hladnega zraka in temperature tam ne presežejo 20 stopinj. Zaradi tako velikih temperaturnih razlik med obema deloma Evrope nastajajo zelo močni zahodni vetrovi. Za močna neurja so namreč potrebni takšni vetrovi v višinah, drugi pogoj je topla in vlažna zračna masa. Ker je v Sredozemlju zelo vroče, se v zrak dvigajo velike količine vlage. Ta sili proti hladnejšemu območju na severozahodu in pri tem zadene ob Alpe. Ob njih se zračne mase dvigajo in kondenzirajo. Ob tem so v minulih tednih v kombinaciji z močnimi vetrovi nastajale vedno nove močne nevihtne celice, ki jih je veter nosil k nam.

Foto: Andraž Purg

Več v tiskani izdaji, ki je izšla 3. avgusta.