Kako ubrati učinkovite zaščitne ukrepe pred neprizanesljivim vremenom
Tako hudo kot letos vreme po Sloveniji še ni tolklo; da se spreminja, ni moč več zanikati. Pojavljajo se orkanski vetrovi, celo tornadi, z neba pada toča velikosti tenis žogic ali večja, vodotoki ob nalivih in neurjih pobesnijo. Posledice divjanja narave so iz leta v leto hujše, bitke vedno zahtevnejše. Brez preventivnega ukrepanja in izvajanja zaščitnih posegov v prihodnje ne bo šlo. Za vodotoke so to čiščenje strug, gradnja nasipov in razlivnih polj, za točo pa letalska zaščita s posipavanjem oblakov. Da je zaščita z letali učinkovita, pričajo empirične izkušnje, saj toče velikanke v severovzhodnem delu države, ki jo branijo piloti Letalskega centra (LC) Maribor, ni bilo. Izjema je leto 2008, ko je toča udarila ponoči in letenje ni bilo možno.
Vodja protitočne obrambe v Letalskem centru Maribor Darko Kralj je prepričan o učinkovitosti zaščite. Predlaga, da bi v Sloveniji vzpostavili tri centre za obrambo pred točo in tako državo celovito branili pred nevarnostjo ledenih granat. Poudarja sicer, da je najučinkovitejša zaščita pred točo kombinacija treh ukrepov: obrambe z letali, nameščanja zaščitnih mrež na trajnih nasadih in zavarovanja.
Mariborski letalski center obrambo pred točo izvaja že več kot 40 let. Zadnja leta država in lokalne skupnosti protitočno zaščito financirajo na osnovi razpisa. Letošnji proračun znaša 350.000 evrov, od tega 230 tisočakov prispevajo občine in 120.000 evrov država. Z letali branijo območje Podravja in Pomurja oz. 71 občin, tri izmed njih v sklad za obrambo ne prispevajo.
Letalski center Maribor obrambo pred točo izvaja s skoraj 40 let starim letalom Cessna, ki so ga vmes dvakrat generalno obnovili in je po besedah Darka Kralja še vedno v dobri kondiciji. Sezona obrambe pred točo traja od začetka maja do konca septembra, letos so jo zaradi zapletov pri razpisu in podpisu pogodbe začeli izvajati junija. Javna sredstva omogočajo 23 ur letenja. Do konca julija je bilo 13 posredovanj (eno junija, 12 julija) in 15 ur letenja.
Morda korak bližje sistemskemu financiranju in koncesiji?
Čeprav empirične izkušnje kažejo, da zaščita deluje, pa država sistemsko tega ne uredi – da bi npr. izbrala koncesionarja in z njim sklenila dolgoročno pogodbo.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
