Če je kampanja pred nedeljskimi nadomestnimi volitvami za predstavnika romske skupnosti v novomeškem občinskem svetu doslej potekala mirno, temu ni več tako. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja je kandidaturo Dušice Balažek namreč označil za, milo rečeno, sporno. Balažkova, pomočnica v romskem vrtcu, očitke zavrača, njen protikandidat Marko Stojanovič pa jih je pripravljen podkrepiti celo z ustavno pritožbo.

Dušica Balažek z Drske se namreč ni rodila kot Romkinja, ampak se je za pripadnico romske narodnostne manjšine opredelila šele pred volitvami, zaradi česar je njena kandidatura za v.d. direktorja Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Mirana Komca sporna, če ne celo nezakonita oz. neustavna.

"Opredeljevanje za pripadanje tej ali oni etnični skupini je stvar svobodne odločitve. Toda takšno opredeljevanje postane vprašljivo, če se sprehajanje med etničnimi/narodnimi identitetami uporablja v politične namene! In prav to se je dogodilo v Novem mestu. Kandidatka za romsko svetnico je oseba, ki se je za pripadnost romskemu narodu opredelila dan pred vložitvijo kandidature. Tragično, žalostno, neodgovorno je, da pri tem početju sodeluje tudi del pripadnikov romskega naroda iz občine Novo mesto," v sporočilu za javnost poudarja Komac.

Kandidatura zgolj na podlagi izjave o narodnosti

Komac v svojem pisanju problematizira zakonsko določilo, da lahko za romskega svetnika kandidira kdorkoli zgolj na podlagi izjave, da pripada romski skupnosti.

"Na takšen način je bilo grobo poteptano temeljno načelo narodno manjšinskega zastopstva, kot ga je opredelilo ustavno sodišče v odločbi leta 1994. V tej odločbi je ustavno sodišče sicer govorilo o italijanski in madžarski narodni manjšini, vendar ne more bili dvoma, da bi na podoben način ugotovilo tudi v primeru romske manjšine. Ustavno sodišče je takrat odločilo, da se vse posebne pravice, s katerimi ustava varuje narodni skupnosti, nanašajo le na pripadnike avtohtonih italijanske in madžarske narodnih skupnosti - torej ne na vse osebe, ki se opredelijo kot Italijani ali Madžari," opozarja Komac.

"Ustavno sodišče pravi: 'Ustavno nedopustna bi bila ureditev, po kateri bi morala komisija samoupravne narodne skupnosti v posebni volilni imenik vpisati vsakega polnoletnega in poslovno sposobnega državljana, ki bi izjavil, da se šteje za pripadnika avtohtone italijanske ali madžarske narodne skupnosti. Dejanska pripadnost avtohtoni italijanski oziroma madžarski narodni skupnosti namreč ni le stvar posameznikove volje, ampak tudi stvar te narodne skupnosti, ki v skladu z zakonskimi merili takega posameznika tudi sama šteje za svojega pripadnika in ga vpiše v posebni volilni imenik. Ureditev, po kateri bi bil vpis v posebni volilni imenik zagotovljen vsakomur, ki bi se opredelil za pripadnika avtohtone italijanske ali madžarske narodne skupnosti, ne bi razširila varstva narodnih skupnosti, temveč bi omogočila neomejene zlorabe bodisi v izključno volilne namene bodisi z namenom popačenja prave volje te narodne skupnosti pri njenem siceršnjem delovanju, pri volitvah njenih lastnih organov in podobno. S takšno ureditvijo bi bile izničene posebne pravice pripadnikov avtohtonih italijanske in madžarske narodne skupnosti.'", na odločbo ustavnega sodišča opozarja Komac.

Za ustavno presojo volitev

Komac, sicer izredni profesor na Fakulteti za družbene vede, je prepričan, da bo treba, če bodo volitve v občinski svet Mestne občine Novo mesto vseeno izpeljane, na ustavno sodišče nemudoma vložiti zahtevo za ustavno presojo volitev "in upati, da se bo ustavno sodišče odločilo tako, kot se je v primeru odločbe št. U-I-283/94. Če se bo odločilo drugače, obstaja realna verjetnost, da se bo na volitvah v organe lokalne samouprave leta 2010 za romski mandat potegovalo ogromno število 'civilov', ki se bodo za pripadnost romskemu narodu odločili uro pred oddajo kandidature. Podobna nevarnost preti tudi italijanskemu in madžarskemu 'mandatu' zato upam na ustrezen odziv tudi med pripadniki italijanske in madžarske narodne manjšine," je v sporočilu za javnost še zapisal Komac.

Ponosna na romsko kri svojih otrok

"Moja kandidatura je bila vložena v skladu z zakonom in nihče ni mi ne more tega oporekati," se je na očitke Komca odzvala Balažkova, ki nima namena odstopiti od volitev.

"Za kandidaturo sem se odločila, ker poznam romsko življenje, običaje in ljudi, katerim sem naklonjena že celo življenje. Od rane mladosti sem v stiku z romsko skupnostjo, romski jezik poznam, odkar vem zase. Res je, da v meni ne teče romska kri, zato pa je ta v mojih otrocih, na kar sem zelo ponosna. Sem njihova, z dušo in srcem," pravi Balažkova, ki je tudi zanikala navedbo, da naj bi se za Romkinjo opredelila šele tik pred vložitvijo kandidature.

"Prepričana sem, da za temi očitki stoji oseba, ki se noče javno imenovati. V ozadju so višje inštance iz romske politike. Mislim, da za vsem stoji forum romskih svetnikov, ki želi nagajati Zvezi Romov Slovenije in njenemu podpredsedniku (Bojanu Tudiji, op.). To pa škodi ugledu vseh Romov," je prepričana Balažkova.

Stojanovič: Ustavna presoja ni izključena

Za komentar očitkov smo poprosili tudi Marka Stojanoviča, protikandidata Balažkove na nedeljskih volitvah.

"Kdor sam ni Rom, ne more imeti enakih interesov kot Romi. To ne moreš postati čez noč in zaradi volitev. Moraš imeti 'cigansko kri', živeti v romskem naselju, imeti izkušnjo o tem, kako je, če si Rom," je prepričan Stojanovič, ki smo ga vprašali, ali se bo odločil za možnost, ki jo predlaga Komac, in sicer za presojo ustavnosti volitev.

"Tudi to je možno. O tem še nisem veliko razmišljal, pred odločitvijo pa se moram posvetovati z ostalimi romskimi svetniki," je povedal Stojanovič.