J. A.

J. A.

Ko to poročamo, bodo predstavniki PU Novo mesto pred poslopjem brežiške policijske postaje predstavili nove podatke o številu ilegalnih prehodov meje, do 14. ure jih je bilo čez 250. V Harnici na hrvaški strani maloobmejnega prehoda Rigonce pa se že ves dan zbirajo begunci, ki so se na mejo večinoma odpravili iz Zagreba. Dopoldne jih je bilo približno 50, vendar prostovoljci pričakujejo, da se jih bo do večera zbralo več kot sto, saj naj bi bila večja skupina še na poti proti meji.

Kot je dejala prostovoljka, ki v šotoru na igrišču sredi vasi beguncem razdeljuje hrano in vodo, se jih je že včeraj zbralo več kot sto. Večina jih je ponoči poskušala prečkati mejo po železniških tirih, ki vodijo do Dobove, nekaj pa jih je celo prebrodilo Sotlo, ki ima trenutno zelo nizek vodostaj.

Podobno pričakujejo danes, saj naj bi se begunci proti večeru zopet poskusili odpraviti proti meji s Slovenijo, je dejala.

Na slovenski strani maloobmejnega prehoda je okrepljena policijska prisotnost, tako na samem mejnem prehodu kot tudi proti notranjosti države. Policisti na mejnem prehodu ne dajejo izjav.

Po oceni Šefica je 500 migrantov na dan še obvladljivo število

Slovenija bo danes glede na aktualne razmere sprostila kapacitete za okoli 1000 beguncev, je na novinarski konferenci povedal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) Boštjan Šefic. V splošnem meni, da bi bil sprejem okoli 500 migrantov na dan oz. 5000 v desetih dneh še obvladljiv.

Ne glede na to, da je denimo 5000 ljudi v izjemno kratkem roku zelo težko obvladati, to po besedah državnega sekretarja še ne pomeni kaosa. Pomeni le, da bodo pristojni organi postopke obravnave izvajali drugače, kot če bi prihajali v skupinah po 100 ali 200.

Drugače pa bi bilo, če bi v Slovenijo prihajalo po 5000 migrantov na dan. V tem primeru pa jim osnovnih potreb po oceni državnega sekretarja ne bi mogli zagotoviti. Vendar pa takšne številke Šefic ne pričakuje, saj jih toliko ni niti v celotnem begunskem valu, ki je usmerjen v Slovenijo.

Ob tem je Šefic izpostavil, da bo za policijo poseben izziv, če se bo zgodilo podobno kot na Madžarskem, kjer begunci niso želeli v nastanitvene centre. Psihologija množic je specifična in že podrobnost lahko sproži nek nenadzorovan proces. Kot je zagotovil državni sekretar, pa bodo naredili vse, da ne bi prišlo do kakšnega incidenta.

Za vzpostavitev begunskega koridorja, h kateremu so pozvale nekatere nevladne organizacije, v tem trenutku ni podlage. O tem bi se lahko pogovarjali le v primeru, če bi v kateri drugi državi prišlo do interesa po sprejemu določenega števila oseb, je pojasnil.

Slovenska policija je sicer medtem okrepila svoje sile ob meji, kjer se pričakuje večji prihod migrantov, in sicer zlasti zaradi dogajanja na Hrvaškem, kjer jih zaradi številčnosti nimajo več pod nadzorom in jih nameravajo preusmerjati tudi v Slovenijo.

Policija bo storila vse, da bo svoje postopke izvedla v skladu z veljavno zakonodajo in upoštevajoč obveznosti, ki izhajajo iz članstva v schengenskem območju. V največji možni meri bodo zagotavljali varnost ljudi v Sloveniji in spoštovali človekove pravice in dostojanstvo migrantov, so zapisali na policiji.

Tako so na obmejnem območju v Brežicah po podatkih STA tudi že namestili nekaj deset pripadnikov posebne policijske enote.

Avstrija bo Sloveniji pomagala pri nadzoru schengenske zunanje meje

Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je danes napovedala, da bo Dunaj na hrvaško-slovensko mejo poslal 30 "strokovnjakov", ki bodo Sloveniji pomagali pri nadzoru zunanje schengenske meje. Prvi naj bi z delom začeli prihodnji teden, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Kot je še povedala Mikl-Leitnerjeva, so ti strokovnjaki doslej pomagali tudi v drugih balkanskih državah.

Odločitev o avstrijski pomoči je bila po navedbah APA sprejeta na telefonski konferenci avstrijske notranje ministrice s slovensko notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar. Kot je po pogovoru še poudarila Johanna Mikl-Leitner, se na zunanjih meja schengenskega območja odloča, ali bodo v Evropi veljale urejene razmere ali ne, še poroča APA.

1700 migrantov na hrvaški meji z Madžarsko; ta jih vkrcava na svoje avtobuse

V spremstvu hrvaške policije je približno 20 avtobusov s približno 1700 migranti prispelo iz Belega Manastira na mejo z Madžarsko oz. mejni prehod Beremend na skrajnem severovzhodu države. Madžarska je migrante prevzela in jih je začela z avtobusi odvažati na registracijo v bližino meje z Avstrijo

Potem ko je Hrvaška prepeljala migrante na mejo z Madžarsko, je madžarska policija najprej postavila živi zid, ker na tem delu meje s Hrvaško še niso uspeli dokončati ograje, ki so jo začeli postavljati danes. Na območju naj bi bilo približno 200 policistov in 50 vojakov.

Nato so madžarske oblasti odločile migrante sprejeti in doslej jih je po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI na madžarsko ozemlje vstopilo približno 1500. Začeli so jih vkrcavati na svoje avtobuse in sprva ni bilo povsem jasno, kam jih nameravajo prepeljati.

Madžarska policija je nato za avstrijsko tiskovno agencijo APA potrdila, da jih bodo prepeljali v registracijske centre v krajih Vamosszabadi in Szentgotthard na zahodu države. Kot pojasnjuje APA, prvi leži v bližini mejnega prehoda pri avstrijskem Nickelsdorfu, drugi pa na madžarski strani mejnega prehoda v avstrijskem Heiligenkreuzu.

Madžarska upa, da bodo migranti sodelovali pri registraciji. Ni pa izključeno, da tega ne bodo hoteli in bodo namesto tega prečkali mejo z Avstrijo, so navedli.

Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je danes obiskal Beli Manastir in za hrvaški radio dejal, da je tamkajšnji namestitveni center prazen, ker so begunce prepeljali proti Madžarski. Iz Osijeka so po 17. uri z avtobusi odpeljali proti madžarski meji še enajst avtobusov s približno 600 ljudi, so poročali hrvaški mediji.

Hrvaška vlada je odločila, da bodo migrantom, ki prihajajo iz Srbije, omogočili prevoz čez Hrvaško do meje z Madžarsko in Slovenijo, ker so po dveh dneh zapolnili vse namestitvene zmogljivosti.

Hrvaški premier Zoran Milanović je na vprašanje, ali se je začel uresničevati plan B hrvaške vlade, potem ko je Madžarska začela sprejemati migrante na hrvaško-madžarski meji in jih prevažati proti Avstriji, dejal, da "bi lahko to tako poimenovali".

"Naši načrti se uresničujejo. Napako delajo vsi tisti, ki mislijo, da je Evropo treba zapreti z bodečo žico. To ni Evropa. Kot vemo, tisti ljudje ne želijo ostati ne na Madžarskem ne v Sloveniji. Ne morem razumeti, da nekdo zapira mejo, da bi jih ustavil. Nemčija tega ne zahteva," je izjavil Milanović, ki je predčasno zapustil sejo hrvaškega sveta za nacionalno varnost, ki je posvečena begunski krizi.

Po zadnjih podatkih hrvaškega notranjega ministrstva je od srede do danes ob 15. uri na Hrvaško vstopilo 15.400 migrantov. Novi pa še prihajajo iz Srbije.

Največ migrantov je iz Srbije prišlo pri mejnem prehodu Tovarnik, od koder so danes v Zagreb z vlakom prepeljali 1200 migrantov, ki so jih namestili v prostorih zagrebškega velesejma. V popoldanskih urah je z redno železniško povezavo iz Osijeka proti Zagrebu začelo svojo pot še približno 500 migrantov.

Glede na to, da se je skupina nekaj sto migrantov, ki so jih včeraj namestili na velesejmu, nato odpravila proti Sloveniji, je pričakovati, da bodo tudi ostali poskusili priti v Slovenijo in naprej proti zahodnim in severnim evropskih državam, ki jih migranti omenjajo kot svoj končni cilj.

Hrvaški mediji so poročali, da je več sto migrantov danes ob hrvaško-slovenski meji pri Dobovi, kjer nameravajo vstopiti v Slovenijo.