Na tržnici pravijo »domače«, na embalaži piše »bio«. Je to isto?
Bio in eko označujeta ekološko pridelavo, domače pa tega ne zagotavlja. Kaj preveriti na embalaži in kaj vprašati pri nakupu na tržnici?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Bio in eko pri hrani označujeta certificirano ekološko pridelavo. Beseda domače sama po sebi takšnega načina pridelave ne zagotavlja. Če želite vedeti, kaj kupujete, poleg napisa na sprednji strani preverite še označbe, poreklo in sestavine. Na eni vrečki piše bio, na drugi eko, ob zaboju jabolk pa domače.
Vse tri besede zvenijo kot povabilo k bolj premišljenemu nakupu, vendar ne odgovarjajo na isto vprašanje. Pri izbiri hrane si zato pomagajte z dvema ločenima vprašanjema: kako je bilo živilo pridelano in od kod prihaja? Ekološko jabolko je lahko uvoženo, jabolko z bližnje kmetije pa ni nujno ekološko.
Bio in eko nista dve stopnji kakovosti
Pri živilih izraza bio in eko nista oznaki za dve različni ravni kakovosti. V Sloveniji se za certificirane ekološke pridelke in živila uporablja označba ekološki, dovoljeni pa sta tudi okrajšavi bio in eko. Oznake so vezane na pravila pridelave, predelave in nadzora. Niso zgolj opis naravnega videza izdelka ali embalaže.
Ekološka pridelava med drugim določa omejitve pri uporabi sredstev za varstvo rastlin, gnojil in dodatkov. Vendar oznaka ne pomeni, da pri pridelavi ni dovoljeno nobeno sredstvo za varstvo rastlin: uporabljajo se lahko določene odobrene snovi pod predpisanimi pogoji.
Zeleni list preverite skupaj z drugimi podatki
Na predpakiranih ekoloških živilih, proizvedenih in trženih v EU, poiščite evropski ekološki logotip: list, sestavljen iz belih zvezdic, običajno na zeleni podlagi. Ob njem morata biti navedena koda nadzornega organa oziroma organizacije in podatek o območju pridelave kmetijskih surovin. Navedbe lahko razlikujejo med kmetijstvom EU, zunaj EU ali kombinacijo obeh. Sam zeleni list zato ne pomeni slovenskega porekla.
Pri predelanih ekoloških živilih mora biti najmanj 95 odstotkov sestavin kmetijskega izvora ekoloških, za preostanek pa veljajo dodatni pogoji. To ni isto kot trditev, da je 95 odstotkov celotne vsebine embalaže ekološke, saj se pri tem izračunu voda in sol ne upoštevata.
Domače ni dokaz ekološke pridelave
Beseda domače lahko prikliče predstavo o bližnji kmetiji, družinskem receptu ali izdelku iz domače kuhinje. Sama pa ne nadomesti ekološkega certifikata. Pri »domači marmeladi« zato ločite med načinom priprave in izvorom sestavin. Vprašajte, od kod prihaja sadje. Če je predstavljena tudi kot ekološka, naj bo takšna navedba podprta z ustreznim certifikatom.
Enako velja za nepopolna jabolka, krompir z ostanki zemlje ali zelenjavo v lesenem zaboju. Videz in način predstavitve vam ne povesta, ali je pridelek certificirano ekološki.
Tudi na tržnici lahko vprašate za certifikat
Pri nepakiranih ekoloških živilih evropski logotip ni obvezen na enak način kot pri predpakiranih ekoloških živilih iz EU. Njegova odsotnost na posameznem jabolku zato še ne pomeni, da jabolko ni ekološko. Če prodajalec pridelek ponuja kot ekološki, lahko vprašate za certifikat in preverite, na katere pridelke se nanaša. Obenem se pozanimajte, kdo je hrano pridelal in kje.
Za pogovor zadostujejo tri vprašanja: »Je to vaš pridelek?«, »Kje je bil pridelan?« in »Ali je certificirano ekološki?« Tako dobite več uporabnih informacij kot iz splošnega zagotovila, da je vse domače.
Ekološka oznaka ne nadomesti seznama sestavin
Pri piškotih, kosmičih ali sadnem namazu poleg načina pridelave preverite tudi sestavo. Ekološki certifikat govori o pravilih proizvodnje, hranilna tabela pa vam pove, koliko sladkorjev, soli ali maščob vsebuje izdelek. To sta različni informaciji.
Pred nakupom zato določite, kaj vam je pomembno: ekološka pridelava, znano poreklo, sestava, cena ali kombinacija teh lastnosti. Izdelka ni treba izbrati samo zato, ker je njegova embalaža videti bolj naravna.
Nakup prilagodite tudi domačim zalogam
Pred odhodom v trgovino poglejte, kaj že imate v hladilniku in shrambi. S premišljenim nakupovalnim seznamom boste lažje izbrali količine, ki jih boste porabili. Pri branju embalaže namenite pozornost tudi rokoma »porabiti do« in »uporabno najmanj do«. Prvi je povezan z varnostjo živila, drugi predvsem z ohranjanjem njegove kakovosti ob pravilnem shranjevanju.
Najbolj uporaben nakup je tisti, pri katerem razumete oznake, poznate izbrano živilo in imate zanj prostor v svojih obrokih. Privlačen napis na sprednji strani naj bo začetek preverjanja, ne edina informacija za odločitev.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.