##IMAGE-3989869##

Res je, da po 2. sv. vojni na slovenskem ozemlju ni potihnilo orožje, krivi za to pa so domobranci, ki niti kapitulacije 3. Reicha niso priznali, pač pa so se s partizanskimi enotami, za ideje fašizma, borili še naprej po 9. maju, ko je že za vse bila svoboda. Z zvijačami in lažmi o predaji so partizanske enote napadali in pobijali Slovence. Ob svojem umiku so pobijali tudi nič hudega sluteče civiliste, ki so se veselili svobode. Koga so še spoštovali po kapitulaciji Nemčije, komu so bili zavezani, da so še naprej morili? V svobodi.

Če bi pri svojem umiku ne morili civilistov in bi se predali brez bojev, gotovo ne bi prišlo do povojnih pobojev domobrancev, ker pa niso priznali kapitulacije Nemčije, so v tistem trenutku postali banditi, teroristi, fašisti, skratka, morilci, in so se tako tudi obnašali. Po 9. maju 1945 niso bili več nikogaršnja regularna vojska in jih kot take niso marali niti Angleži. Angleži so jih razorožili in poslali nazaj, tja, kjer so v svobodi pobijali. Koliko mladih slovenskih fantov in deklet je padlo ali bilo pobitih v svobodi, se ti, ki danes kopljejo kosti, ne vprašajo, ali jih ne zanima, kdo je v svobodi prvi pobijal in se ni držal niti vojnega prava niti svoje zaprisege. Reich je kapituliral in zaprisega ni več veljala - kaj so hoteli, pobijati slovenski narod do konca?

Zagovorniki belogardistov pravijo, da so bili na strani okupatorja zaradi boja proti komunizmu, vendar ta teza ne zdrži, saj bi lahko šli v hosto in se tako borili proti »komunistom« kakor tudi proti okupatorjem - hosta je bila dovolj velika za vse in le v tem primeru bi lahko obsojali. To možnost so imeli, pa je niso izbrali, zato so in bodo ostali sodelavci OKUPATORJA, domači izdajalci, izdajalci lastnega naroda ... Nobene drugačne današnje trditve ne zdržijo. Imeli so možnost, pa je niso hoteli, ker so bili raje izdajalci naroda - zaradi svojih interesov, na strani okupatorja. Mar ne vedo, da je bil večji del partizanskih borcev veren, torej so se borili proti svojim vernim sonarodnjakom. Za sodelovanje s hudičem tudi v veri ni opravičila.

Za izdajalce in sodelavce okupatorja ne more biti milosti. Večina tistih, ki so takoj položili orožje, ko je nastopila kapitulacija Nemčije, je preživela, zato sem tudi lahko poslušal poražence (belogardiste ...). Pobiti so bili v večini tisti belogardisti, ki kapitulacije niso hoteli spoštovati in so se še naprej borili proti partizanom. S prevarami, da se bodo predali partizanskim enotam, izvedli pravi pokol Bračičeve brigade na Koroškem, torej so bili belogardisti prvi, ki so v svobodi pobijali še naprej. To so dejanski dogodki, ki so se odvijali v svobodi, mar si ti, ki so jih belogardisti v svobodi pobili, niso zaslužili živeti? 

Kar so belogardisti v svobodi sejali, to so tudi poželi, vendar so zraven nastradali tudi tisti, ki dejansko niso bili nič krivi, tisti, ki so bili zapeljani.

Narod to ve, zato se je že zdavnaj spravil, in med sabo so se ženili tako beli z rdečimi kakor rdeči z belimi, SPRAVA v narodu je že bila, le politika poražencev in posameznikov bi radi drugačno spravo, spravo, s katero bi radi spremenili tok zgodovine.