Ura zgodovine pred dnevom ustanovitve OF
Novo mesto je letos dan upora obeležilo nekoliko drugače, kot je v navadi. O uporu, osvobodilni fronti, partizanskem boju, kolaboraciji in današnjem pogledu na vse, kar se je dogajalo v tistih težkih časih, so na odru založbe in knjigarne Goga, ki je tudi pripravila pogovor, spregovorili trije zgodovinarji, dr. Aleš Gabrič, Judita Podgornik Zaletelj in Marjeta Bregar, pogovor pa je povezovala Nina Štampohar, hči zgodovinarja in avtorja stalne razstave o NOB v Dolenjskem muzeju.
"Dan upora, ki ga praznujemo v spomin na dan ustanovitve Osvobodilne fronte, bi lahko proslavili z recitacijami in govori, a meni je bolj všeč tako, kot bomo to storili tokrat, z uro zgodovine, z uro resnice, saj to je tisto, kar v tem času najbolj potrebujemo," je v uvodnem govoru povedal Jože Florjančič, predsednik novomeškega Združenja borcev za vrednote NOB.
Jasno ločnico med strokovno obravnavo zgodovine tistega časa in z aktualno politiko spodbujenimi in ideološko obteženimi razpravami dežurnih "strokovnjakov" je že v uvodu potegnil dr. Aleš Gabrič, zgodovinar na ljubljanskem Inštitutu za novejšo zgodovino in profesor na Fakulteti za družbene vede, na kateri predava zgodovino kulture: "Kakšna je razlika med Slovenci in Američani? Tudi če se v naših spletnih medijih pojavi poročilo na primer o skakalni tekmi v Planici, se na forumu že na prvi strani pojavi razprava med ta belimi in ta rdečimi, v Ameriki pa se razprava med severom in jugom pojavi šele na tretji strani. Pri nas se na nogomet in zgodovino spoznajo vsi. Naši mediji si na moč prizadevajo, da vsakemu mnenju, ki ga izreče nekdo iz ene politične opcije, postavijo nasproti mnenje nekoga z drugega političnega pola in pri tem ravnajo tako, kot bi se o kožnih boleznih pogovarjala kirurg in ginekolog. Če pogledamo v Cobis spisek znanstvenih razprav, ki so jih napisali ti 'strokovnjaki', ne najdemo nič. Ene in edine resnice ni in jaz bežim od tistih, ki jo poznajo."
Gabrič je o svojem pogledu na OF povedal, da je naklonjen vsakemu uporu, ko se nekdo odločno zavzame zase, pa naj gre pri tem za puntarje, Osvobodilno fronto ali osamosvojitelje. "Vzrok za razkol v razumevanju vloge in pomena OF je v razumevanju pojmov okupacija, odpor proti okupaciji, vodilna vloga komunistov v odporu, komunistična revolucija in odpor proti komunistični revoluciji, kolaboracija ... Pri tem je pomembno, kdo se je proti komu boril, kdo se je uprl okupatorju. Partizani so se najprej uprli okupatorju, belogardisti pa so se bojevali samo proti Slovencem," meni Gabrič, ki vidi spravo kot politični projekt določenih političnih krogov, ki ji sprava služi le za nabiranje političnih točk, kar velja za obe strani.
"Zgodovina se ne preučuje, da bi se prepirali o preteklosti, ampak zato, da istih napak ne bi ponavljali v prihodnosti," je za konec o vlogi stroke povedal Gabrič.
Marjeta Bregar, kustosinja Dolenjskega muzeja, je povedala, da je 25. april poseben dan za to ustanovo, saj so na ta dan pred 33 leti odprli stalno razstavo NOB na Dolenjskem v stavbi, ki je bila tri leta prej zgrajena prav za to razstavo, ki je danes edinstvena, saj ne le da predstavlja številne dokumente in predmete iz časa NOB, ampak to prikazuje na način, kot se je to prikazovalo v času, ko je bila razstava postavljena, kar je zdaj že velika redkost, zato bi sama najraje videla, da bi razstava ostal taka, kot je, če bi zanjo našli prostor, pa bi za širše obdobje, v katerega bi vključili tudi obdobje industrilizacije Dolenjske in razvoja Novega mesta do današnje podobe in osamosvojitev predstavili z novo stalno razstavo. Bregarjeva je še opozorila, da muzej, potem ko je postavil stalno zbirko, ni nehal zbirati gradiva iz časa druge svetovne voje, ki ga zbirajo še danes.
Judita Podgornik Zaletelj z Zavoda za varstvo kulturne dediščine skrbi tudi za spomenike na območju, ki ga pokriva novomeška enota zavoda in sega tako v Posavje kot tudi Belo krajino. "Med spomeniki je največ tistih, ki so posvečeni obdobju NOB, predvsem zato, ker gre za čas štiriletne vojne, ki je pustila zelo globoke sledi in povzročila ogromno žrtev." Izpostavila je Bazo 20, ki je bila v določenem obdobju v času vojne prestolnica slovenske države, opozorila pa je tudi na spomenik obešenima partizanoma na Glavnem trgu nasproti rotovža, na katerega je dobesedno naslonjen zabojnik za smeti, pred njim pa stojita živobarvni klopici, kar tja zagotovo ne sodi in kaže na zelo omalovažujoč odnos lokalne skupnosti do tragičnih dogodkov in obdobja mestne zgodovine.
V zvezi s spomeniki, med katere spadajo tudi zgodovinsko in kulturno pomembni objekti pa je dr. Aleš Gabrič opozoril, da so ti lahko tudi zelo pomemben dejavnik razvoja turizma, saj prav kulturni turizem ta čas doživlja največji razvoj. "Kulturni ali zgodovinski objekt, ki ga na svoj spisek na primer uvrsti UNESCO, ali pa gostilna, ki je uvrščena v vodič Lonely Planet, najdejo in obiščejo turisti z vsega sveta," je še dodal.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
