Arhiv Lokalno.si

V Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu je bil včeraj strokovni posvet, namenjen strokovnim delavcem vrtcev, osnovnih in srednjih šol, ki imajo v vzgojno izobraževalni proces vključene tudi romske učence, in drugim strokovnjakom, odgovornim za reševanje romske problematike. Posveta se je udeležilo prek 200 strokovnih delavcev na čelu z ministrom za šolstvo in šport dr. Igorjem Lukšičem.

''Glavih problemov ni, obstajajo samo posamični problemi, ki so vezani na posamične šole in posamezna okolja in od leta 2005 ne zaznavamo kakšnih večjih težav. Zadeve tečejo dobro. Je pa en velik problem, ki pa je strukturne narave. Radi bi povečali število vpisanih romskih otrok v vrtce, osnovne šole in v nadaljevanju v srednje šole.'' S temi besedami je minister Lukšič povzel posvet in dodal, da državi ne uspe, da bi končno začela vključevati Rome v razvojne tokove. Dodal je da si ministrstvo prizadeva, da bi v tem mandatu povečalo obisk romskih otrok v šolah in ob tem tudi ustrezno opremilo šole, kar bi pripomoglo, da bi romske otroke zadržali v šolah, da bi šolanje tudi dokončali in pridobili pogoje za vpis v poklicne in druge šole na naslednji stopnji.

Med razpravo je bilo slišati, da romski otroci težje dojemajo snov, doma nimajo pogojev za učenje, ni ljudi, ki bi njihove starše povezali s šolo, in še marsikaj podobnega. ''Naši standardi so vezani na internet in televizijo, manj pa na praktično preživetje in to, kar jim mi ponujamo, težko sprejemajo. Sicer pa oni lahko čisto normalno živijo, njihovemu življenju nič na manjka, ampak to ni življenje, ki smo si ga zamislili mi,'' je nadaljeval Igor Lukšič in tu je po njegovih besedah še veliko izzivov. Predvsem bi bilo treba vključiti dodatne ljudi, ki se bodo še po pouku ukvarjali z romskimi otroki, hkrati pa moramo omogočiti skupnostim Romov, da se bodo organizirale tako, da bodo lahko nudile pomoč in druga drugo spodbujale. ''Nam nič ne pomaga, če s slovenske strani prihaja pomoč, Romi pa to pomoč razumejo kot pomoč tujcev, ki ima en sam namen, to pa je asimilacija. To bi bilo zelo slabo in slabo je, ker v marsikaterem okolju do tega že prihaja, '' je še poudaril minister.  

Na posvetu je bila tudi strokovna direktorica Zavoda Republike Slovenije za šolstvo dr. Natalija Komljanec: ''Vsi udeleženci so pokazali veliko volje za sodelovanje zdaj in v prihodnosti. To me veseli. V nadaljevanju bomo poskušali doseči enotno mnenje, kako naprej delati z romskimi učenci od vrtca do konca srednjega šolanja, pa tudi pri poklicnem usmerjanju. V akcijskem načrtu, ki ga že imamo, je že kar nekaj priporočil, kako delati z učenci, starši, da bodo na koncu vsi zadovoljni.''

Preberite še ...

Dom

Požar doma: preverite, kako ukrepati

Problem je med drugim tudi ta, da vsi romski starši ne pošiljajo otrok v šolo. Razlogi so različni. Najslabši rezultati so bili doseženi tam, kjer se je ločeno delalo z Romi in Slovenci. Po mnenju dr. Komljančeve so opazni rezultati le tam, kjer so delali hkrati z enimi in drugimi in to skupaj: ''Pred tremi leti smo začeli uvajati prakso, da so učitelji začeli obiskovati domove romskih otrok, da so videli, v kakšnih pogojih živijo in delajo. Mnogi učitelji, pa kakor se čudno sliši, niso imeli nobenih predstav, v kakšnih okolji in razmerah živijo romski otroci.'' Med razpravo smo slišali, da se je dogajalo, da so romske otroke ponekod najprej nagnali pod tuš in šele potem so smeli v razred. Gre za stresne situacije, ki jih tako kot drugi še kako občutijo romski otroci. Ugotovili so tudi, da je med Romi zelo veliko izjemno nadarjenih otrok, predvsem na področju glasbenega ali likovnega ustvarjanja, pa tudi na drugih področjih. In počasi se le začenjamo zavedati, da morda vedno le nismo imeli prav.

Zelo zadovoljen s posvetom je bil tudi predsednik Združenja Forum Romskih svetnikov Slovenije Darko Rudaš: ''Vsaj dva razloga sta za moje zadovoljstvo. Prvi je visoka udeležba, ki priča, da smo skupaj pripravljeni stvari premakniti naprej, drugi razlog pa je, da je minister s svojim nastopom pokazal drugačen pristop do tega zelo temeljnega vprašanja romske skupnosti. Vesel sem, da smo skupaj ugotovili, da je izobrazba temeljnega pomena in da je treba več vlagati v človeške vire. Dokler Romi ne bomo dosegli ustrezne stopnje izobrazbe, ne bomo mogli kandidirati za delovna mesta. Ko Rom ne živi produktivno, živi brez lastnega osebnostnega razvoja, kar v nadaljevanju pomeni, da se širi protiromsko ozračje.''

V imenu varuhinje človekovih pravic pa je spregovoril Boštjan Vernik, ki je pokomentiral opazke nekaterih staršev, pa tudi nekaterih, ki sodelujejo v vzgojno izobraževalnem procesu: ''Pravzaprav sem hotel opozoriti samo na večplastnost problema. Problem relativno slabega uspeha romskih otrok v šoli ni povezan samo z njihovim načinom življenja, ampak je mogoče posledica dejstva, da so že starši teh romskih otrok, ki se zdaj vključujejo v proces vzgoje in izobraževanja, doživeli razočaranje, ali pa sami romski otroci že med procesom šolanja ugotovijo, da jim sama izobrazba ne bo dosti pomagala pri iskanju zaposlitve, če bodo pač naleteli na odklonilen odnos nekoga, ki se je šolal v velikem mestu in ima v sebi morda celo nezaveden predsodek do Romov.''

Glede nestrpnosti Slovencev do Romov je dejal, da najbrž nismo bolj nestrpni kot kje drugje, čeprav seveda obstajajo tudi boljši zgledi. So pa seveda tudi bistveno slabši, kot pa je naš. Ne smemo biti zadovoljni z dejanskim stanjem: ''Najprej si moramo to priznati, še prej pa se moramo tega zavesti, kar je lahko tudi težko, saj imamo v sebi stališče, ki so nam ga vcepili. Sam se strinjam, da gredo razmere na bolje, ampak ne dosti drugačen je problem z izobraževanjem invalidov, sem bi lahko dali problem majhnega števila žensk v parlamentu. Po mojem gre za iste razloge, le prizadeta je neka druga skupina.''

Galerija

Arhiv Lokalno.si