Arhiv Lokalno.si

Predsedniki krajevnih skupnosti Bučna vas, Bršljin in Prečna Matjaž Kumer, Jožica Šepetavc in Roman Kapš so na današnji novinarski konferenci povedali, da nasprotujejo širitvi romskega naselja Brezje, kot je predvidena v predlogu občinskega prostorskega načrta. Skoraj 700 krajanov Bučne vasi se je že podpisalo pod peticijo, ki jo bodo jutri poslali Mestni občini Novo mesto. Krajani Prečne in Bršljina pa se ob tem ne strinjajo s širitvijo industrijskih dejavnosti na njihovem območju oz. zahtevajo, da se z novimi industrijskimi conami uredi tudi infrastruktura, a ne na račun kakovosti bivanja v tamkajšnjih stanovanjskih naseljih.

Predsednik in podpredsednik KS Bučna vas Matjaž Kumer in Silvo Mesojedec sta danes ponovila stališče, da bodo v Bučni vasi dovolili le takšno romsko naselje, kot ga je predvidel prostorski načrt iz leta 1984. Od takrat se je Brezje še širilo, čemur so vztrajno, a neuspešno nasprotovali. V novem občinskem prostorskem načrtu pa so opazili, da Mestna občina Novo mesto prav na tem območju načrtuje legalizacijo že obstoječega naselja in predvideva njegovo širitev, saj bodo manjša naselja umaknili (npr. z območja Drgančevja).

Omenjeni načrt je po prepričanju sosedov Brezja še en dokaz več, da tako občina kot država nimata pravega načina reševanja romske problematike. ''Namesto da bi Rome vključili v naše okolje in jim omogočili socializacijo z ostalimi prebivalci, jih bomo strnili v nek geto, kjer se bodo težave le še množile. To ni pravi način in temu se bomo uprli na vse možne načine,'' je za Lokalno.si povedal Silvo Mesojedec.

S KS Bučna vas se strinjajo tudi v KS Bršljin in KS Prečna. Predsednik slednje Roman Kapš je danes povedal, da po nekaterih ocenah v Brezju živi okoli 700 Romov in da jih bo s širitvijo kmalu še enkrat toliko. Tako velika skupina Romov na določenem območju pa po njegovem mnenju ne bo prispevala k integraciji romske skupnosti, ampak prav nasprotno - k njeni izključenosti iz družbe. ''Dogaja se getoizacija, brez kakršnih koli načrtov o posledicah in težavah, ki jih ta prinaša,'' je zatrdil Kapš. Predlagal je, da bi Rome raje še bolj vključili v lokalno samoupravo, saj romski svetnik v mestnem svetu ne zadostuje. Po vzoru prekmurskih Romov bi lahko tudi dolenjski dobili lastno krajevno skupnost, a nikakor ne tako veliko, z več kot tisoč Romi, je še povedal in dodal, da so občinski načrti o Brezju tudi v nasprotju z interesi tistih Romov v naselju, ki se želijo izseliti in vključiti v širšo družbo, kar pa jim sedanje razmere ne omogočajo.

Poleg romskega naselja so krajani Bršljina zaskrbljeni zaradi predvidenih širitev dejavnosti v tamkajšnji industrijski coni. Tovarna zdravil Krka je dobila dovoljenje za proizvodnjo praškastih in tekočih kemikalij, krajevna skupnost pa je bila z izdajo soglasja zgolj seznanjena. ''Krajevne skupnosti smo glede teh problematičnih zadev zelo slabo obveščene,'' je dejala predsednica KS Jožica Šepetavc, ki pričakuje nekaj odgovorov tudi od vodstva Krke. Ne vedo namreč, za kako nevarne kemikalije in postopke proizvodnje gre, v vsakem primeru pa se jim tovrstna industrija ne zdi primerna sredi območja kakšne stanovanjske soseske.

Občinski prostorski načrt na vzhodnem delu Bršljina predvideva tudi nov železniški in industrijski tir, potekal naj bi po zemljišču podjetja Ursa. Po besedah Šepetavčeve se s tem niti v podjetju ne strinjajo, Bršljinčani pa predlagajo, da se predvideno novo postajo zgradi raje na območju Hudega, ki je manj poseljeno.

Velika želja tamkajšnjih prebivalcev je tudi, da bi se s tega območja izselila Vojašnica Novo mesto. ''Nekaj privat parcel je še vedno vrisanih, kot da so del vojaškega območja,'' je povedala predsednica KS Bršljin in poudarila, da vojska v urbano središče ne sodi. Z njo se je strinjal tudi predsednik KS Prečna Roman Kapš, ki je opozoril na načrte obrambnega ministrstva, da bodo v novomeški vojašnici uredili eno največjih strelišč. Kapš je bil ogorčen tudi nad trditvami novomeške oblasti, da pri tovrstnih zadevah nimajo moči. Dodal je, da se je občina z ministrstvom že uspela dogovoriti za zemljišče, ki ga potrebujejo za nadomestno industrijsko cono Straška cesta. ''Torej se dà,'' je dodal.

Prav nadomestna industrijska cona ob Straški cesti (med Adrio Mobil in Vojašnico Novo mesto) pa najbolj moti krajane Prečne. Z razvojem tega območja se sicer strinjajo, a dodajajo, da prometna infrastruktura temu ne sledi.

Obstoječa Straška cesta, šrioka 2x3 metre, je namreč edina povezava Prečne (in tudi dela Straže) z Novim mestom. Kapš je razmere ponazoril s številkami: KS Prečna ima okoli 700 prebivalcev, nova tovarna Adrie Mobil je s seboj prinesla še okoli 800 delavcev. ''In ob menjavi izmen okoli 14. ure je skoraj nemogoče, da bi iz Prečne prišel v Novo mesto, saj vse stoji v nepregledni koloni pločevine,'' opisuje Kapš in opozarja na še večje težave, ki bodo nastale z dokončanjem stanovanjskega naselja Podbreznik. Tam naj bi svoj dom našlo še več kot tisoč ljudi, temu je dodal še tovorna vozila iz bližnje BTC carine, hkrati pa bo po načrtih nastala še ena cona na 15 hektarjih z velikim logističnim centrom. ''Kako bo torej več kot tisoč ljudi in nekaj sto tovornjakov na dan šlo po tej 2x3 metre široki cesti, mi ni znano.'' Krajani Prečne predlagajo, da se ob novi coni uredijo tudi boljše prometne povezave (s širitvijo Straške ceste, novo obvoznico ipd.).