R. Ž., arhiv DL

##IMAGE-3631725##

Četverica slovenskih pesnikov in pisateljev se je ob begunski krizi danes odzvala na postavljanje žičnate ograje na meji s Hrvaško. Označila ga je kot sramotno dejanje, ki je po njihovem prepričanju tudi nehumano in neučinkovito. Kot je dejala pesnica in pisateljica Svetlana Makarovič, "nočejo ograje z britvicami".

Po besedah igralke in pisateljice Drage Potočnjak v Sloveniji vlada stanje: "Bežimo, begunci gredo." "Ta ograja straži in straši, a straži in straši tudi nas," je dejala. Premierja Mira Cerarja je postavila ob bok nekdanjemu premierju Janezu Janši, ki je zaprl meje za bosanske begunce. Cerarjev besednjak jo, kot je dejala, spominja na Janševega: "Ne glede na to, kdo je na oblasti, je Slovenija to - bodeče žice in ograje."

Pesnik Boris A. Novak je opozoril, da nas bodo čez 50 let zanamci sodili po podobah bodeče žice na naših mejah, "to bo naš obraz". Spomnil je na neustrezen odnos do beguncev iz vojne v BiH in do izbrisanih, slednje je označil kot doslej najglobljo slovensko sramoto. Slovenija bi si po njegovih besedah morala pogledati v obraz in videti, da znamenito slovensko reklo, kako smo dobri v srcu, zelo zgovorno kaže, da veliko Slovencev te dobrote ne kaže navzven, ampak jo "skrbno zaklepa z bodečo žico v svoja srca".

Situacije, ki jo živimo, se po Novakovih besedah ne da reducirat na pretekle izkušnje. To je nova zgodovinska situacija, v kateri bo treba premisliti te izzive na nov način. Kot je dejal, so tradicionalne delitve na levico in desnico razpadle z redkimi izjemami, kot je Združena levica. Smo priče razsula samodeklarirane levice ne le v Sloveniji ampak tudi drugje.

Poudaril je, da ima vsaka tovrstna tehnična ovira dvojni učinek. Na eni strani preprečuje svetu vstop na naše ozemlje, obenem pa tudi nam preprečuje razgled po svetu in vstop vanj.

Pesnica in pisateljica Svetlana Makarovič se je vprašala, ali se Slovenci, ko pojejo državno himno, sploh zavedajo, kakšen tekst izgovarjajo in kako ga s svojim obnašanjem skrunijo slovenski politiki. Ta država si po njenih besedah že dolgo ne zasluži takšne himne, saj je polna sprenevedanja, laži in hinavščine. Zato ji je na misel prišla nova državna himna: "Kuža pazi/schengen straži/vstane, leže, tačko da/če bo priden/ ga mogoče Tante Merkel potreplja."

Z današnjo novinarsko konferenco želi četverica, v kateri je še pisatelj Dušan Šarotar in ki ji je svojo podporo že izrazilo nekaj avtorjev, sprožiti apel zoper bodečo žico.

V nadaljevanju bodo oblikovali izjavo, za katero je Novak prepričan, da bo zgolj prva v seriji mnogih: "Ne gre za konec neke zgodbe, ampak se bojim, za začetek zelo dolge, boleče in mučne zgodbe." Sami bodo naredili vse, da se beguncem, še posebej najbolj šibkim med njimi - otrokom, ženskam in starejšim - omogoči človeka vredno življenje in da se jim kar se da, olajša usodo, ki je že dovolj težka.

Danes so, kot je poudaril Novak, vzpostavili odprti forum, v katerega so povabljeni vsi državljani Slovenije, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z begunci. Šarotar pa je izpostavil, da se je v zvezi z begunci potrebno senzibilizirati danes, "ko še ne teče kri" in da je potrebno "pretrgati bodečo žico molka, v katero smo se vklenili".

Avstrija pri Špilju zaenkrat ne bo gradila večje ograje

Avstrija na meji s Slovenijo pri mejnem prehodu Špilje zaenkrat ne bo postavila večkilometrske ograje, o kateri je razmišljala vladna koalicija na Dunaju. Bo pa očitno neposredno ob prehodu postavila 3,7 kilometra pletene žične ograje. To so se danes dogovorili koalicijski partnerji na Dunaju, ljudska stranka (ÖVP) in socialdemokrati (SPÖ).

Kot je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA v spremstvu ministrov iz vrst SPÖ sporočila avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner, ki pripada ÖVP, se je vladna koalicija strinjala, da se na prošnjo Slovenije zaenkrat odpove postavitvi 25 kilometrov dolge ograje, o kateri so razmišljali.

Slovenija je po ministričinih besedah na lastno pobudo zatrdila, da bo na svojem ozemlju učinkoviteje nadzorovala dostop do Špilja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Bodo pa Avstrijci med drugim okrepili patrulje na meji s Slovenijo in tudi nemudoma začeli s pripravami na morebitno postavitev 25-kilometrske mejne ograje pri Špilju, je pojasnila ministrica.

To bodo nato postavili v primeru, da varnostni ukrepi, ki jih je na svoji meji s Hrvaško sprejela Slovenija, kot so ograjeni koridorji in okrepljene patrulje na zeleni meji, ne bodo delovali. Ograjo bi lahko Avstrija nato postavila v vsega 48 urah.

Za Mikl-Leitnerjevo je pred novinarje stopil še generalni direktor za javno varnost na avstrijskem notranjem ministrstvu Konrad Kogler in pojasnil, da pa bo Avstrija na meji neposredno ob mejnem prehodu Špilje vendarle postavila ograjo - a dolgo le 3,7 kilometra in iz pletene, ne bodeče žice. Ta ukrep naj bi po njegovih besedah trajal kakšna dva meseca, poroča APA.

V nujnih primerih, ko bi skušalo to pregrado npr. skupaj prečkati na stotine migrantov, bo obstajala možnost, da na njej namestijo tudi kolute bodeče žice. A kot je zatrdil Kogler, bodo v vsakem primeru ravnali po načelu sorazmernosti. Ograja naj bi bila sicer visoka 2,2 metra.

Vodja kabineta kanclerja Wernerja Faymanna Josef Ostermayer (SPÖ) je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ob tem zatrdil, da gre zgolj za urejanje pritoka ljudi in ne za zapiranje meje.

Možnost postavitve ograje na meji s Slovenijo je sicer poskrbelo za precej nesoglasij v avstrijski vladni koaliciji - ÖVP jo namreč podpira kot nujen varnostni ukrep, še posebej pristojna ministrica Mikl-Leitnerjeva, medtem ko ji v SPÖ s kanclerjem Wernerjem Faymannom na čelu nasprotujejo.

Težko pričakovana odločitev o tem, ali ograja da ali ne, je bila tako pred današnjim dnem večkrat preložena.

Zunanji minister Sebastian Kurz (ÖVP) je še včeraj opozoril, da je "situacija ušla izpod nadzora" in da je treba slediti pozivom policije ter na meji postaviti ograjo. "Saj vendar ne moremo le opazovati, kako skuša policija z živimi verigami spraviti situacijo pod kontrolo," je opozoril Kurz, ki verjame, da je treba narediti vse, da se zajezi pritok beguncev.

V Avstrijo iz Slovenije preko mejnega prehoda Šentilj oz. Špilje dnevno prihaja med 6000 in 8000 beguncev. V Avstrijo je sicer samo od septembra prišlo že kakih 450.000 ljudi. Za večino končni cilj ostaja Nemčija, a tudi v Avstriji letos pričakujejo rekordnih 95.000 prošenj za azil.