Wikipedia

##IMAGE-3443100##

Poročali smo že, da v Trebnjem tečejo razprave o preimenovanju ene izmed pomembnih ulic v mestu, ki nosi ime po Borisu Kidriču, slovenskemu partizanu, prvoborcu, narodnemu heroju, politiku. Ulico bi poimenovali po Alojziju Šuštarju, slovenskemu duhovniku, ljubljanskemu nadškofu, metropolitu, ki je umrl junija 2007 v Ljubljani, rodil pa se je novembra 1920 na Grmadi nad Trebnjem in tam tudi obiskoval šolo do 5. razreda.

Predlagatelja preimenovanja sta Nova Slovenija in svetnik Miran Candelarri, predlog podpira tudi župan Alojzij Kastelic. Nasprotniki predloga po drugi strani poudarjajo, da bi lahko bila to katerakoli druga ulica v mestu, nova ulica, da preimenovanje ne bi za seboj prineslo stroškov in nepotrebnih birokratskih zapletov.

Žalosten bi bil

„Za predlog preimenovanja ulice smo izvedeli iz medijev. Za naše mnenje nas ni vprašal nihče,“ je za Studio D povedal Mitja Rožič, Šuštarjev pranečak. Svojci pokojnega metropolita so namreč na medije, trebanjskega župana in svetnike naslovili pismo, katerega avtorica je Šuštarjeva sestra, dr. Slavka Kavčič. V pismu prosijo, da se predlog preimenovanja zaustavi. „Za to se zavzemamo predvsem iz enega razloga; povzroča jezo med prebivalci Kidričeve ulice in Trebnjega nasploh,“ ob tem poudari pranečak Šuštarja. „Vem, da bi bil zelo žalosten, če bi vedel, da se okoli njega in njegovega imena dogajajo takšne polemične razprave.“

Šuštarjev pranečak ob tem pove, da so sicer svojci počaščeni, da bi v Trebnjem želeli poimenovati katero izmed ulic po pokojnem nadškofu: „Vendar naj poimenujejo katero izmed neimenovanih, morda trg ali park, kar ne bi povzročalo jeze med ljudmi.“ Šuštar je bil po besedah njegovega pranečaka v prvi vrsti človek sprave in pogovora, proti razdvojevanju in sporom.

Predlagatelji preimenovanja so poleg slednjega predlagali tudi odkup Šuštarjeve rojstne hiše, za kar naj bi denar našli v občinskem proračunu. „Tudi v tem primeru se nihče ni z nami posvetoval. V tisti hiši danes živi njegova svakinja. Ni problem le v denarju, pač pa je potrebno misliti tudi na svakinjo in ostale sorodnike, ki tam živijo. Potrebno bi bilo malce več posvetovanja pred takšnim predlogom na občinskem svetu,“ še pove Mitja Rožič.